volitve / Knjiženi in dejanski stroški

Po doslej znanih podatkih, ki jih mora pregledati še računsko sodišče, je za volilno kampanjo največ porabila LDS, skoraj 96 milijonov SIT. Sledi ji ZLSD z več kot 92 milijoni. Volilna kampanja NSi je stala 84,7 milijona. Zmagovalka SDS se je uvrstila šele na četrto mesto z "zgolj" 83,5 milijona SIT stroškov. Pa je bilo za volilno kampanjo SDS res porabljenega le toliko denarja?

Za zmago desne politične opcije se je že poleti aktivno zavzel Zbor za republiko. Vendar niti SDS niti drugi pomladni stranki njegove izdatne podpore niso navedle v knjigovodstvu financiranja svojih volilnih kampanj. Kljub temu da je Dimitrij Rupel tik pred volitvami govoril o tem, da gre pri Zboru za republiko za "tri stranke plus korpus slovenske kulturniške inteligence", se je namreč Zbor za republiko javno deklariral kot civilna iniciativa. V Novi reviji, ki krije stroške Zbora za republiko, so že večkrat povedali, da nameravajo stroške Zbora za republiko pokriti z denarjem, ki bi ga sicer namenili za avtorske honorarje svojih piscev, čeprav je Niko Grafenauer v majskem Ampaku potarnal, da naj bi imeli v založbi težave z izplačevanjem honorarjev. Stroške naj bi pokrila tudi prodaja zbornika Slovenci v lastni državi enakih možnosti: novi prispevki za slovenski nacionalni program, ki je izšel sredi septembra. A težko verjeti, da bi lahko z zbornikom, katerega naklada je skrivnost, izvod pa stane 2490 SIT, pokrili stroške njegove izdelave in Zbora za republiko.

In koliko je Zbor za republiko sploh porabil za predvolilno udejstvovanje? "Težko govorim o tem, ker gre za poslovne dogovore in o takšnih poslovnih stvareh se ne govori. To bi bilo nespodobno. Lahko, da gre za 100, lahko pa 10 milijonov," je bil skrivnosten direktor Založbe Nova revija Tomaž Zalaznik. Tako smo sami izračunali, koliko naj bi znesli vsaj najočitnejši stroški, ki jih je imela Nova revija s predvolilnim delovanjem. Najem Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v kateri je bila prva javna tribuna Zbora za republiko, stane med 600.000 tolarjev in 720.000 tolarjev. Najem dvorane mariborskega Koloseja, v kateri je bila druga javna tribuna, stane 50.000 tolarjev na uro. Za najem dvorane koprskega Koloseja, ki je gostil tretjo javno tribuno, je treba odšteti 30.000 tolarjev na uro. Za najem treh dvoran so torej odšteli krepko več kot milijon tolarjev. Stroške je drastično povišalo množično predvolilno praznovanje Zbora za republiko na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zalaznik je javno povedal, da so za dovoljenja in najem prostora plačali skoraj 2 milijona tolarjev. Potem so bili tu še ognjemet (okoli 2 milijona), časopisne objave in tiskanje plakatov (približno milijon tolarjev), oder, ozvočenje, luči in pokrit prostor za obiskovalce (približno 2 milijona tolarjev), gasilci, reševalci in varovanje (več kot pol milijona tolarjev). Ne smemo pozabiti stroškov nastopajočih glasbenikov, saj so Orleki priznali, da so nastopili zaradi honorarja. Čeprav je Zalaznik pred prireditvijo povedal, da naj bi ta po takrat še nepopolnih podatkih stala 7 milijonov tolarjev, je naš preprosti izračun pokazal, da je morala prireditev, če upoštevamo le najnujnejše, stati vsaj 9 milijonov tolarjev. K stroškom Zbora za republiko moramo prišteti tudi razvpiti najem letala za Dimitrija Rupla, ki je Novo revijo stal med 1,5 in 2 milijonoma tolarjev.

Če seštejemo le najosnovnejše stroške, naj bi torej Nova revija za promoviranje desne politične opcije pred volitvami odštela vsaj okoli 12 milijonov tolarjev. Če bi to finančno podporo knjižili v knjigovodstva financiranja političnih strank, bi bili podatki o zapravljivosti strank nedvomno drugačni. SDS pa bi se prebila v sam vrh zapravljivih strank.