Neurejene vladne bilance

Janez Janša je prejšnji teden sporočil imena ministrskih kandidatov, ki naj bi v tem mandatu skupaj z njim upravljali državo. Sedanja vladna ekipa torej odšteva zadnje dneve vladanja. Z menjavo oblasti pa položajev ne bodo izgubili le premier Rop in njegovi ministri, odstop morajo ponuditi tudi državni sekretarji. Novo vodstvo bo zagotovo dobil tudi Generalni sekretariat Vlade RS (GSV), ki ga zdaj vodi generalni sekretar Mirko Bandelj. GSV je vladni servis, ki skrbi za izvedbo sej vlade in njenih teles, za sodelovanje vlade s parlamentom in predsednikom države ter z drugimi državami. Skrbi za vzdrževanje prostorov predsednika vlade, zanj opravlja informacijsko in dokumentacijsko dejavnost. Skrbi za letalske prevoze, odpravlja pošto in ima kurirsko službo, tiska, fotokopira. Za vsa ta opravila je letos iz proračuna dobil dobre tri milijarde tolarjev.

In kako je GSV gospodaril s proračunskimi milijardami? Prejšnji teden smo dobili del podatkov, pridobljenih z notranjo revizijo, ki jo je za leti 2001 in 2002 opravila skupna notranjerevizijska služba. Podatki ne kažejo, da bi bil dosedanji generalni sekretariat dober gospodar. Notranja revizija, ki se je podrobneje ukvarjala z investicijami, zlasti z javnimi naročili manjših vrednosti, je razkrila nenavadnosti, ki so se godile na GSV-ju pri izbiri investitorjev. V kar treh od štirih primerov je GSV-ju uspelo pridobiti ponudbi le dveh podjetij. Ponudbi izbranega podjetja Gradbena operativa, d. o. o., je bila vedno priložena ponudba podjetja Spi-com, d. o. o., v kateri je bila cena vedno za odtenek višja od cene v ponudbi podjetja Gradbena operativa, d. o. o. Notranji revizorji so ugotovili, da to kaže na dogovarjanje obeh ponudnikov. A GSV kljub temu ni pridobil drugih ponudb. Notranja revizija je odkrila tudi številne napake in nepravilnosti pri postopkih oddaje javnih naročil manjše vrednosti. GSV je denimo za slikopleskarska dela, prenovo prostorov, toplotno izolacijo podstrešja, ureditev kopalnice in izvedbo strojno-instalacijskih del plačal 40.951.349,17 SIT. Revizorji so v tej številki odkrili za 3.668.475,68 SIT nepravilnosti. Poleg tega so bile nekatere ponudbe pisane ročno. Na nekaterih izmed njih so bili ugotovljeni ročno narejeni popravki posameznih cen oziroma ponudbenih vrednosti. Notranje revizorje je zmotilo tudi, da so morali dokumentacijo, ki se je nanašala na naročila manjše vrednosti, pridobiti pri finančni službi, odgovorna oseba, pristojna za javna naročila manjše vrednosti, jih sploh ni imela. Revizorji so še opozorili, da v vseh sedmih primerih oddaje javnega naročila manjše vrednosti, ki so jih vzeli pod drobnogled, ni bilo upoštevano navodilo za oddajo javnih naročil manjše vrednosti GSV-ja. Kaj to pomeni? GSV ni izdajal obrazcev, kot so sklep o začetku postopka, poročilo o oddaji naročila in obvestilo o oddaji naročila. Komisija za izvedbo teh naročil pa sploh ni bila imenovana.

Kakšne ugotovitve so torej ponudili notranji revizorji leta 2002? Zapisali so, da naj bi poslovanje zaradi izjemno številnih nepravilnosti, ki so jih ugotovili prav na vseh zajetih vzorcih s področja investicij, pomenilo izjemno veliko stopnjo tveganja za GSV. Ugotovljenih nepravilnosti je bilo kar za 9 odstotkov. Odstotek, prenesen na celotno vrednost proračunske postavke GSV-ja (pri tem bi odšteli sredstva za prevozna sredstva, računalnike in nadzor prometa), je notranje revizorje napeljal k sklepu, da obstaja velika verjetnosti, "da je lahko celotni letni znesek nepravilnosti tudi do 18 milijonov SIT". Institucija, ki skrbi za delovanje vlade, naj bi torej pri poslovanju zagrešila za več milijonov tolarjev nepravilnosti. Na GSV-ju večino odgovornosti prelagajo na izvajalce, ki naj bi bili nekorektno izpeljali naročena dela, in trdijo, da v glavnem ne gre za napake njihovih delavcev. "Tako je na primer posamezen izvajalec dobil manj blaga od tistega, ki je bilo določeno v pogodbi, vgradil drug material od tistega, ki je bil določen v pogodbi, izvajalec je obračunal napačne količine opravljenih del (v škodo, pa tudi v korist GSV-ja)." Pravijo še, da so izvajalce pozvali k vračilu denarja oziroma k odpravi pomanjkljivosti. Zaradi napak delavcev GSV-ja, ki "so se nanašale predvsem na nedosledno beleženje vhodnih dokumentov in neustrezno arhiviranje dokumentacije", pa so poostrili navodila in povečali nadzor, kar naj bi potrdile tudi naslednje notranje revizije.

Do celotnega poročila o notranji reviziji iz leta 2002, pa tudi do naslednjih poročil nam ni uspelo priti. Na finančnem ministrstvu in na GSV-ju so nam povedali, da takšna poročila niso javna. Sklicujejo se na 6. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki pravi, da bi razkritje takšnih podatkov "povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa". Na GSV-ju dodajajo: "Namen notranje revizije je zagotoviti neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja in kontrol ter svetovanje poslovodstvu za izboljšanje učinkovitosti. Javna dostopnost poročil bi navedeno zakonsko predpisano funkcijo notranjih revizorjev izničila, saj ob javnih poročilih ne bi šlo več za notranjo, temveč za zunanjo revizijo." Čeprav se zdi kaj takšnega povsem neverjetno, pa trdijo tudi, da bi se tako "funkcija notranjih revizorjev povsem izenačila s funkcijo Računskega sodišča oziroma še slabše - notranji revizorji bi verjetno samo še hvalili poslovanje svojih organov."

Zadnjo notranjo revizijo so na GSV-ju opravili letos. Revizorji so znova odkrili nepravilnosti pri poslovanju. Iz GSV-ja pa so sporočili le, da se je "generalni sekretar lotil obsežne reorganizacije svojih služb, zlasti finančnega sektorja (odgovornemu delavcu so bila odvzeta odredbodajalska pooblastila in je tudi prerazporejen, zoper enega je bil v teh dneh začet postopek za ugotovitev nesposobnosti v skladu z zakonom o javnih uslužbencih)."