proslavljanja / Vlada nam želi vesele praznike

Vlada se je prejšnji teden odločila tudi javno spregovoriti o nameri, da določi nov državni praznik. Imenoval naj bi se dan slovenske enotnosti, praznovali naj bi ga enkrat maja, počastili pa naj bi ga vsako leto v drugem kraju. O razlogih za takšno namero je na nacionalni televiziji govoril sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn, podrobnosti pa je bilo mogoče razbrati iz uradnega stališča vlade: "V Sloveniji moramo tudi na simbolični ravni potrditi, kako pomembna je bila vrnitev večjega dela Primorske v matično domovino. Vlada bo zato predlagala spremembe zakona o praznikih z namenom, da se spomin na vrnitev večjega dela Primorske matični domovini in spomin na trpljenje primorskega ljudstva med obema vojnama ustrezno zaznamujeta. Ob tem pa se moramo vprašati, ali smo sami Slovenci storili dovolj za počastitev spomina na vse, ki so trpeli pod fašizmom, še posebej spomina na primorske Slovence, ki so trpeli najdlje. Vprašati se moramo, zakaj je bila toliko časa zamolčevana vloga prvih odpornikov proti fašizmu, združenih v organizaciji TIGR." Tako je torej mnenje vlade, ki pa ga je nekaj dni pozneje demantiral njen tiskovni predstavnik Jernej Pavlin: "Dan slovenske enotnosti bo praznik, ki se bo praznoval maja, čeprav se o točnem datumu vlada še ni odločila. Ta praznik bo zaznamoval vse velike politične in državotvorne mejnike slovenstva, ki so se skozi zgodovino dogajali prav maja in do sedaj niso bili primerno zaznamovani. Skratka, vse dogodke, ki nas združujejo, povezujejo in so odločilno prispevali k samostojnosti Slovenije. Tu mislim predvsem na obe majniški deklaraciji, pa tudi konstituiranje prve slovenske vlade leta 1945 v Ajdovščini bo našlo svoje mesto v tem prazniku, čeprav je treba dodati, da leta 1945 ni bila ustanovljena prva slovenska vlada, saj je ta nastala leta 1990, nasploh pa je, kot je dejal sekretar Aleksander Zorn, Slovenija starejša in ne obstaja šele od leta 1945." Bo pa vlada letos v Ajdovščino poslala visokega predstavnika, a hudo visok predstavnik to le ne bo, saj je Janez Janša poprej že zagotovil, da se tja ne bo odpravil nobeden od članov vlade.

Torej dan slovenske enotnosti ni namenjen spominu na priključitev večjega dela Primorske k Jugoslaviji? Pavlin meni, da ne, saj "vlada razmišlja tudi o novem prazniku, ki bi ga praznovali 15. septembra in bi bil namenjen obeležitvi priključitve Primorske". Kje naj bi bile glavne proslave in kako naj bi se praznik sploh imenoval, še ni znano.

O zmedi v vladi so na sestanku upravnega odbora govorili tudi člani društva TIGR, že tedaj in še vedno zelo raznovrstno sestavljene, nikoli politične organizacije, ki se je prva uprla italijanskemu nasilju nad slovenskim narodom. Vztrajajo, naj se priključitev dela Primorske k Jugoslaviji zaznamuje z dnevom spomina in naj se ta praznuje 13. julija, v spomin na prvi odkrit in grob napad na slovenstvo ob požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920. Sicer tigrovci praznujejo vsako leto 13. maja na Mali Gori nad Ribnico, kjer so se v Majnikovi koči leta 1941 skrivali trije tigrovci, Italijani pa so takrat kočo obkolili in začel se je prvi spopad med italijanskimi vojaki in Slovenci. Na svetem mestu tigrovcev, kot radi rečejo Mali Gori nad Ribnico, bo letos pomenljivo glavna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprila. Stališče društva TIGR do dneva slovenske enotnosti pa je razložil tajnik društva Lucijan Pelicon: "Na upravnem odboru se nismo mogli opredeliti do tega praznika, saj niti ne vemo, kakšna enotnost naj bi se praznovala, narodna, ideološka, politična. Enostavno ne vem, kaj vlada s tem misli. Poleg tega je maja že tako ali tako veliko različnih zgodovinskih praznovanj in še en praznik bi lahko kaj kmalu pripeljal do neenotnosti, torej do nasprotnega učinka."

Nasploh tigrovci soglašajo, da so nekatera jasna stališča Janševe vlade glede manjšin dobrodošla, vendar se strinjajo s krovnimi organizacijami v zamejstvu in s Sergejem Pahorjem, ki menijo, da obisk Franceta Pukšiča v Furlaniji ni bil najbolj koristen. Po njihovem mnenju iskanje tretjih sogovornikov pri manjših združenjih Slovencev v zamejstvu, mimo krovnih organizacij, lahko kaj hitro pripelje v klientelizem in povzroči razdor med končno soglasnimi zamejci. Hkrati tigrovci zavračajo vsa namigovanja predsednika vlade, da naj bi si nekateri Primorci želeli recipročnosti glede manjšin, torej poslabšanja položaja italijanske manjšine pri nas do ravni zaščite, kakršno ima zagotovljeno naša manjšina v Italiji: "Res že vrsto let spremljamo neizvajanje pravic na italijanski strani, vedno nova izzivanja, vendar recipročnost za nobeno ceno ni primerna rešitev, saj je vsaka manjšina že tako najšibkejši člen in po njej ne gre udrihati!"

Tudi ob tej priložnosti pa je možnost za izražanje mnenja izkoristil Krščansko-socialni forum SDS na čelu s prvoborko Sandro Letica. V izjavi za javnost so člani sveta podprli predlog strateškega sveta za kulturo, znanost in izobraževanje glede spremembe zakona o praznikih. Hkrati so pograjali pustno uniformo angleškega princa in Jelinčičeva prizadevanja za ponovno poimenovanje ulice v Ljubljani po Josipu Brozu Titu ter v sklepu zapisali: "Nasprotujemo upodabljanju negativnih simbolov v javnosti, saj v družbi delujejo zelo razdiralno. Državljanke in državljane Slovenije vabimo k razpravi o pozitivnih simbolih, ki nas ne bodo razdvajali, ampak povezovali. Predlagamo, da se prične ukinjati simbolika, ki izvira iz kateregakoli totalitarnega režima, bodisi komunističnega bodisi nacifašističnega."

Vlada torej še ne ve povsem, kaj in kdaj bomo praznovali, kako bi praznike sploh poimenovali in ali bi imeli enega, dva ali več novih državnih praznikov. Zmedo pa so izkoristili v Krščansko-socialnem forumu SDS in povsem mimo rdeče niti pogovora javnosti sporočili, da se strinjajo z idejami na novo opogumljene desnice v nekaterih državah nove Evrope, ki predlagajo prepoved rdeče zvezde ter srpa in kladiva.