Čiščenje po bolnišnicah

Kako se novi vladni garnituri mudi s kadrovanjem v zdravstvenih zavodih, kaže primer bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Tam so konstitutivno sejo novega sveta zavoda, torej najvišjega organa upravljanja v porodnišnici, želeli speljati, še preden bi uradno potekel štiriletni mandat staremu svetu. Seja je bila sklicana za 21. marec, čeprav je mandat notranjim članom potekel šele 23. marca, zunanjim članom pa poteče šele junija. Ko so napako dojeli, so sejo v zadnjem hipu preložili z obrazložitvijo o prezasedenosti članov sveta. Konstitutivna seja je bila tako prestavljena na začetek maja, ko bo svet imenoval tudi novega direktorja porodnišnice. Kandidata za to funkcijo sta dva: sedanja direktorica dr. Alenka Pleško Mlakar ter nekdanji direktor in eden najbolj znanih slovenskih porodničarjev dr. Aleksander Merlo. Da bo zmagovalka Mlakarjeva, je ob novi sestavi sveta bolj ali manj jasno. Merlo ima z vodenjem porodnišnice sicer dolgoletne izkušnje, saj je bil njen direktor od leta 1991 do 2001, ko je s tega položaja odstopil zaradi nezdružljivosti s poslansko funkcijo. Porodnišnico je vsa leta vodil ekonomsko zelo uspešno. Njegova edina težava je, da prihaja iz napačnega političnega tabora. Od leta 1996 do 2004, torej dva zaporedna mandata, je bil namreč poslanec LDS, desnici pa se je zameril zlasti leta 2001, ko je v državnem zboru zagovarjal umetno oploditev samskih žensk. Na lanskih volitvah mu v parlament ni več uspelo priti. Do konca leta 2004 je delo v porodnišnici opravljal honorarno, letos pa je znova polno zaposlen in izpolnjuje vse pogoje za direktorski položaj. Mlakarjeva porodnišnico vodi od leta 2001. Politično se nikoli ni opredeljevala, znano pa je, da izhaja iz konservativnega okolja. Njen mož Jože Mlakar je občinski svetnik NSi v Postojni in ravnatelj škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Mlakarjeva po izobrazbi sicer ni ginekologinja in porodničarka, ampak specialistka anesteziologije in reanimatologije, vendar to ni ovira za imenovanje na direktorski stolček. Predvsem pa ima močno podporo v svetu zavoda, saj so bili na novo imenovani vsi člani tega organa. Od stare zasedbe je ostala le svetovalka vlade z ministrstva za zdravje Tanja Mate, vseh preostalih sedem vladnih predstavnikov v petnajstčlanskem svetu pa je novih. Z ministrstva za zdravje prihajata ekonomist Jakob Ceglar in pravnik Ian Kain, iz ljubljanskega Kliničnega centra pa dr. Janez Zajec, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje in nekdanji pomočnik generalnega direktorja KC Primoža Rodeta, ki je s te funkcije odstopil po izbruhu afere s preplačanimi operacijskimi mizami. Med novimi člani sveta je tudi dr. Janez Remškar, nekdanji direktor splošne bolnišnice Jesenice, ki je zdaj zaposlen na ZZZS, hkrati pa opravlja še funkciji direktorja Rdečega križa Slovenije in predsednika sveta KC. Remškar je bil v mandatu od leta 1992 do 1996 poslanec SKD, od leta 2003 pa je član izvršilnega odbora SLS. Zanimivi so tudi preostali trije člani: Želimir Božič je zasebni zobozdravnik in malteški vitez, Drago Kodele je inženir strojništva, ki je bil na volitvah leta 1996 kot kandidat SDS eden glavnih Merlovih konkurentov za sedež v parlamentu, o Tanji Bergoč pa je znano le, da prihaja iz Pivke, zaposlena pa naj bi bila kot tajnica pri sodniku za prekrške. Ob takšnem naboru se zdi, da je za novo vladno garnituro pomembnejša politična lojalnost članov sveta kot pa njihova usposobljenost za opravljanje nadzorne funkcije. Tudi prejšnja vladna garnitura je v svete zavodov kadrovala politično preverjen kader, a je pri tem poskrbela vsaj za to, da je imel zvezo z zdravstvom. Namesto tajnic in strojnikov so na primer v svet porodnišnice postavili Mira Kalužo iz Pozavarovalnice Sava, direktorja koprskega zdravstvenega doma Metoda Mezga in direktorja Inštituta za varovanje zdravja doc. dr. Andreja Marušiča.

Politizacija najvišjega organa upravljanja v porodnišnici ima v tem trenutku en sam namen: zagotoviti imenovanje politično neoporečne direktorice. A tudi če bi se zgodil čudež in bi Merlo dobil večinsko podporo sveta zavoda, mu to še ne bi zagotovilo zmage. Soglasje k imenovanju direktorja mora dati vlada, ta pa zagotovo ne bo potrdila liberalnega kandidata. Dokaz za to najdemo na drugem koncu Slovenije, v Murski Soboti.

Zadnjih osem let je soboško splošno bolnišnico vodil dr. Bojan Korošec. In to dokaj uspešno, saj je bolnišnica razen lani poslovala s pozitivno ničlo, kar je za javne zdravstvene zavode prava redkost. Ker se je Korošcu drugi mandat iztekal, je bolnišnica objavila razpis za novega direktorja. Svet zavoda na čelu s poslancem SD Ferijem Horvatom je decembra lani med petimi prijavljenimi kandidati za direktorja ponovno izvolil Korošca. Zanj je glasovala večina članov sveta. Za začetek tretjega mandata je tako potreboval le še soglasje Janševe vlade, a ga ni dobil. Odločitev je bila politična, saj je znano, da je Korošec podpredsednik mestnega odbora LDS v Murski Soboti, da je bil do leta 1996 tudi poslanec LDS v državnem zboru, od leta 1997 do 2002 pa član državnega sveta. Poleg tega naj bi mu bil sam minister za zdravje in podpredsednik SDS dr. Andrej Bručan dejal, da je sporen zaradi svojega političnega delovanja. Po trditvah tiskovne predstavnice ministrstva za zdravje Nine Klun naj bi bil Bručan Korošcu nasprotoval iz več razlogov: svet soboške bolnišnice naj bi ga bil na direktorski stolček imenoval "na hitro", z ministrom se člani sveta niso hoteli pogovarjati o imenovanju, poleg tega pa so Korošcu nasprotovali člani zdravniškega društva Fides v bolnišnici in tudi zdravniška zbornica. "Neokusno je govoriti, da je bilo imenovanje opravljeno na hitro, ker je prav zdravniška zbornica pritiskala, češ da zaostajamo za zakonsko določenimi roki," je pojasnil Korošec in dodal, da Fides predstavlja le zdravnike, torej manjši del zaposlenih v bolnišnici. Podprla sta ga oba sindikata zdravstvenih delavcev, pa tudi oba bolnišnična strokovna kolegija - strokovni svet, v katerem so predstojniki oddelkov, in svet zdravstvene nege, v katerem so glavne medicinske sestre. "Zaradi tega mislim, da je bil edini razlog za zamenjavo moja politična opredelitev." Podobno je dogajanje komentiral poslanec LDS v državnem zboru in soboški mestni svetnik Mitja Slavinec: "Sklepam, da gre za politično motivirano dejanje. Zanj ni bilo strokovne podlage. Poleg tega, da v poslovanju bolnišnice ni bilo nepravilnosti, je imel Korošec tudi podporo zaposlenih in županov občin, za prebivalce katerih je soboška bolnišnica pomembna." Ker je Korošcu konec januarja letos potekel drugi mandat, mu je Bručan odvzel pooblastila za vodenje bolnišnice. Sledil je razpis za novega direktorja, vlada pa je medtem skrbno počistila teren. V svetu zavoda je po hitrem postopku zamenjala pet od svojih šestih predstavnikov. Obdržala je le prim. doc. dr. Zmaga Turka, predstojnika oddelka za medicinsko rehabilitacijo v mariborski bolnišnici, na novo pa je imenovala zdravnika in nekdanjega predsednika Zdravniške zbornice Slovenije dr. Marka Bitenca, sekretarko z ministrstva za zdravje mag. Tatjano Brinc, soboškega župana Antona Štiheca, stomatologinjo mag. Silvo Norčič in ekonomista Jožeta Štrakla. Tako prenovljen svet je med kandidati za novega direktorja izglasoval Ernesta Boerca, diplomiranega ekonomista, ki je bil 23 let zaposlen v soboški Muri. Zdaj mora Boerca potrditi le še vlada, pri tem pa ne gre pričakovati težav.

Vlada je kadrovala tudi v vrhu splošne bolnišnice Maribor. Novi vladni predstavniki v svetu zavoda so član uprave NKBM Matjaž Kovačič, podsekretarka v ministrstvu za zdravje Vesna K. Petrič, ekonomist in član Desusa Stanislav Brglez, inženirka radiologije Tanja Flis, pravnik Davorin Letonja, mag. Anton Hojnik iz agencije za železniški promet in dve ženski, ki sta na zadnjih volitvah kandidirali na listi SDS: doc. dr. Bojana Beović, zdravnica specialistka z infekcijske klinike KC (ki je bila izvoljena tudi za predsednico sveta zavoda), in Marjetka Raušl, teologinja, novinarka in osebna tiskovna predstavnica predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Kljub spremenjeni sestavi sveta (spremembe so se zgodile tudi zato, ker je stari sestavi konec lanskega leta potekel mandat) pa za zdaj nič ne kaže, da bi bil direktor prim. dr. Gregor Pivc lahko zamenjan. Je pa zato prenovljeni svet zavoda za v. d. strokovnega direktorja imenoval specialista torakalne kirurgije dr. Antona Crnjaca, saj je dosedanji strokovni direktor dr. Ivan Krajnc odšel za dekana mariborske medicinske fakultete.

Najbolj prefinjen način menjave je vlada uporabila pri ljubljanskem Kliničnem centru. Prvo dejanje se je zgodilo konec januarja letos, ko je vlada spremenila sklep o preoblikovanju javnega zavoda KC, s čimer je na novo določila postopke imenovanja in razreševanja strokovnega direktorja KC, strokovnega direktorja strokovno-poslovne skupnosti in predstojnikov klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov. Na podlagi tega je svet zavoda spremenil statut. Namen je bil en sam: postopke imenovanja poenostaviti tako, da bodo izvoljeni po meri vladajoče koalicije. To je bilo doseženo z znižanjem meril za imenovanje vodilnih strokovnjakov. Po novem je bilo določeno, da mora v postopku imenovanja strokovnega direktorja mnenje o vseh kandidatih dati strokovni svet, vendar pa to mnenje za odločitev sveta zavoda ni obvezujoče, ampak le informativno. Stroka torej lahko ima svoje mnenje, a ga politika ni dolžna upoštevati. Hkrati je vlada iz sveta zavoda razrešila pet od svojih šestih predstavnikov. Obdržala je le dr. Tanjo Mate, na novo pa je imenovala dr. Janeza Remškarja (pozneje so ga člani sveta izvolili za predsednika), dr. Marka Bitenca, mag. Tatjano Brinc, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in člana SDS Miroslava Lucija ter inženirja strojništva in člana NSi Alojzija Kokalja. Ob takšni spremembi seveda nihče ni bil presenečen, ko je konec marca s položaja generalnega direktorja KC po komaj letu dni odstopil Franc Hočevar. Njegovi uradni razlagi, da odhaja iz osebnih razlogov, ni verjel nihče. "Da bi po letu dni spoznal, da ima življenje še druge smisle? Bolj verjetno je spoznal, da z novo oblastjo ne bo mogoče sodelovati," si Hočevarjev odhod razlaga nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber.

S spremembo statuta je bil pripravljen teren za zamenjavo strokovnega direktorja. Na razpis za to funkcijo sta se prijavila dva kandidata - poleg dotedanjega strokovnega direktorja prof. dr. Zorana Arneža še prof. dr. Saša Markovič Predan, predstojnica kliničnega oddelka za gastroenterologijo, ki deluje v okviru interne klinike, in mati novinarke Špele Predan. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo zmagovalka Markovičeva. Minister Bručan ji je zaupanje izkazal že nekaj tednov prej, ko jo je povabil v najožjo ekipo osebnih svetovalcev, v katero je povabil še Bitenca, Beovićevo, upokojenega dolgoletnega direktorja ZZZS Franca Koširja, odstavljenega direktorja celjske bolnišnice Sama Fakina in podjetnika Antona Gradiška. Strokovni svet je za primernejšega sicer spoznal Arneža, vendar za svet KC to mnenje ni bilo zavezujoče in Arnež se je moral od funkcije posloviti.

Zdaj se postavlja le še vprašanje, kdo je naslednji na seznamu za odstrel. Eden tistih, ki so v nemilosti pri vladajoči garnituri, je direktor psihiatrične bolnišnice v Polju Miroslav Končina. Prejšnja vladna koalicija ga je z direktorskim položajem nagradila za odkrivanje nepravilnosti pri nakupu operacijskih miz v KC, torej za odkrivanje afere, ki je z direktorskega stolčka v KC odnesla dr. Primoža Rodeta.