Retuširani Stalin

Na panoju, ki stoji natanko nasproti vstopa v galerijo Kresija, piše: "V Ljubljano, ki je partizanske enote že pričakala okrašena s cvetjem in zastavami, je 9. maja prva vkorakala oficirska šola generalštaba Jugoslovanske armade za Slovenijo." Vendar je pano oblikovan na nenavaden način. Vsi ostali panoji so bolj ali manj simetrični, fotografije in letaki, ki so nastali okoli 9. maja 1945, so razporejeni v pravilnem geometričnem zaporedju. Pano, ki stoji natanko nasproti vhoda, pa ni simetričen. Geometrija panoja je neuravnotežena. Kot da bi na panoju nekaj manjkalo. Osnovo panojo predstavlja zemljevid Ljubljane, kakršna je bila med vojno, na zemljevid pa so nalepljene fotografije in druga grafična gradiva. In v resnici je pano tik pred otvoritvijo razstave doživel preobrazbo.

Za kakšno razstavo pravzaprav gre? Mestna občina Ljubljana je ob 60-letnici zmage nad nacizmom sklenila, da pripravi priložnostno razstavo o medvojni Ljubljani ter osvoboditvi mesta. Razumljivo je, da mestna uprava ni usposobljena za postavljanje zgodovinskih razstav, zato so postavitev zaupali ljubljanskemu Mestnemu muzeju. S tem, ko je mestna oblast postavitev razstave zaupala strokovni instituciji, bi najbrž morala pristati tudi na avtonomijo zgodovinarske in muzealske stroke. Uradni naslov razstave je: "Ob 60-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom". No, če na naslov razstave gledamo dlakocepsko, ta ni najbolj natančen, saj je leta 1945 Ljubljana dočakala zmago nad nacizmom, fašizem pa je bil poražen že septembra 1943. A pustimo drobnarije in se vrnimo vprašanju, zakaj razstavni pano, ki stoji nasproti vhoda v galerijo, ni korektno oblikovan?

V levem zgornjem kotu panoja bi moral biti postavljen faksimile letala, ki so ga aktivisti trosili 9. maja 1945. Na letaku je pisalo: "Živel Stalin". Kako to, da je razstavni pano tik pred otvoritvijo ostal brez faksimila letala "Živel Stalin"? Po naših podatkih je na predvečer otvoritve galerijo Kresija obiskalo osebje iz kabineta ljubljanske županje Danice Simšič. Osebje iz kabineta je od avtorjev razstave zahtevalo, naj letak "Živel Stalin" odstranijo s panoja. Ker je bil pano že stiskan, zahteva ni bila ravno enostavno izvedljiva. Vendarle se je na koncu izteklo tako, da so morali prek noči oblikovati in stiskati nov pano. In z novega panoja je letak "Živel Stalin" izginil. Mimogrede, letak "Živel Stalin" je zgodovinski predmet, ki ga je neznana oseba pobrala dobesedno s tal, potem pa se je letak znašel v depojih Mestnega muzeja. Tako je na panoju, ki je razstavljen ob "retuširanem" eksponatu, razstavljena imenitna papirnata britanska zastava, izobešena 9. maja 1945. Levo od retuširanega panoja so razstavljeni letaki in plakati, ki so jih med drugo svetovno vojno oblikovali simpatizerji domobranskega gibanja. Družbo jih dejalo partizanski letaki. Samo odlični primerki medvojnega političnega marketinga! Domobranski politični marketing je razlagal, kako krvoločni, bratomorni in nekrepostni so partizani. Na enem od panojev je imeniten portret generala Rupnika, zraven so fotografije domobranske prisege Hitlerju. Partizanski politični marketing je na obtožbe domobranske strani odgovarjal z letakom, na katerem je upodobljen domobranski sadizem. Na drugem letaku partizanski agitprop razlaga, kako razsuta je domobranska vojska. Desno od retuširanega panoja so slikovite naslovnice tiska, ki je izhajal ob koncu vojne. Ob naslovnico Slovenca, časnika, ki je simpatiziral z domobranstvo, je avtor razstave zgodovinar Blaž Vurnik postavil naslovnico Slovenskega poročevalca, ki je bil za partizane. Slovenec razglaša, da je končno prišel veliki dan. Naslovnica navdušenega Slovenskega poročevalca pa prav tako razglaša, da je končno prišel veliki dan. Slovenski poročevalec je na naslovki objavil še seksi portret vrhovnega poveljnika Tita. V okvirčku pa je bil objavljen pozdrav Stalinu in zmagoviti Rdeči armadi ter pozdrav britanski in ameriški zavezniški vojski.

Na panojih torej najdemo marsikaj. Le letak "Živel Stalin" je izginil. Nenavadnega cenzorskega posega pa ni doživel le razstavni pano. Ob otvoritvi razstave bi morali obiskovalcem deliti tudi zloženke, ki jih je oblikoval Metod Vidic. Paket z zloženkami je iz tiskarne prišel do galerije, potem pa so zloženke skrivnostno izginile. Po naših podatki je paket z zloženkami odnesla oseba iz mestne hiše. In zakaj bi bila zloženka sporna? Zato, ker je bil tudi na zloženki objavljen faksimile letaka "Živel Stalin". Po naših podatkih je paket z zloženkami odpotoval na magistrat. V časih klenega socializma bi se reklo, da je šla zloženka v bunker. Vendar se s tem potovanje zloženk še ni končalo.

V torek, 26. aprila, smo na magistrat naslovili prošnjo, naj nam posredujejo izvod zloženke, ki je končala v bunkerju. Hkrati smo na magistrat naslovili vprašanje, kolikšni so bili stroški tiska bunkerirane zloženke. Konec koncev, zloženka je bila plačana s proračunskim, torej javnim denarjem. Iz kabineta županje so nam sporočili, da so stroški tiskanje zloženke in vabila na otvoritev znašali 400 tisoč SIT. Bolj presenetljiv pa je bil odgovor na vprašanje, kje je shranjena zloženka. Služba za odnose z javnostmi MOL nam je sporočila, da je zloženka na voljo v razstavnih prostorih. Med otvoritvijo razstave - otvoritev je bila v petek, 22. aprila - obiskovalci zloženke niso mogli dobiti, ker je bila še v bunkerju. Tudi v torek, ko smo si ogledovali razstavo, zloženke še ni bilo. Potem pa se je v četrtek vendarle znašla v galeriji. Domišljavo si domišljamo, da je bila zloženka "debunkerirana" zaradi naših vprašanj.

Vendarle: zakaj bi utegnil biti letak z napisom "Živel Stalin" sporen? Služba za stike z javnostjo mestne občine Ljubljana pojasnjuje: "Vsebina in sporočilo razstave so okupacija, trpljenje, odpor, osvoboditev in veselje nad osvoboditvijo." Pisni odgovor dodaja, da je zloženko pripravil Mestni muzej. "Mestni občini Ljubljana (kot naročniku) ni bil predložen niti predlog razstave niti zloženke, kar je običajna praksa. Z vsebino je bil MOL seznanjen šele, ko je bila zloženka prinesena v občinske prostore." In še - citiramo dobesedno: "Nihče nima zadrege z umestitvijo slogana 'Živel Stalin' na razstavo in zloženko, seveda v kontekstu celote. Vendar se prej omenjene vsebine in sporočilnosti razstave ne da ponazoriti zgolj s prikazom enega samega, že prej omenjenega, slogana."

Na naše vprašanje, kdo je konkretna oseba, ki je intervenirala in zahtevala umik panoja z letakom "Živel Stalin", služba za stike z javnostjo ni odgovorila.

Zloženka z letakom "Živel Stalin" se je torej vrnila v galerijo, pano, na katerem bi prav tako moral biti natisnjen letak "Živel Stalin", pa je ostal čudno nesimetričen. Ostaja pa zgodovinsko dejstvo, da so aktivisti 9. maja 1945 res trosili letake z napisom "Živel Stalin". Drugo zgodovinsko dejstvo je, da je bil Stalin član velike trojice zmagovalcev druge svetovne vojne. Na Jalti se je februarja 1945 slikal skupaj s Churchillom in Rooseveltom. V Potsdamu se je julija 1945 slikal s Churchillom in Trumanom. Glede na to, da je na razstavi postavljen tudi imeniten primerek britanske zastave, lahko obiskovalec sklene, da maja 1945 Ljubljančani niso navijali zgolj za Stalina, pač pa so se veselili tudi britanske zmage. Razstava torej ne sugerira, da je 9. maja 1945 v Sloveniji izbruhnil stalinizem. OK, če danes poslušamo predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika, ta ne skriva, da so se po 9. maju na ozemlju Slovenije dogajali hudi zločini. In če špekuliramo: revolucionarno nasilje je svojo inspiracijo gotovo našlo tudi pri Stalinu. Vendar to še ne more biti razlog, da bi Stalina iz zgodovine retuširali. Po drugi strani pa je Sovjetska zveza tista država, ki je imela v boju proti nacizmu daleč največ žrtev. Zgodovinski podatki so sicer nasprotujoči si, vendar najbolj verodostojne zbirke podatkov navajajo, da je med drugo svetovno vojno v bojih proti nacizmu pod Stalinovim vodstvom umrlo okrog 13 milijonov sovjetskih vojakov. Torej je imela Rdeča armada nekajkrat več žrtev kot vse ostale zavezniške vojske skupaj. Spet špekuliramo: če ne bi bilo žrtev Stalinove Rdeče armade, bi 60. obletnico zmage nad nacizmom praznovali kakšno leto kasneje. Konec koncev, nemški vojaški stroj se je polomil v bitki pri Stalingradu. Zato navdušenje nad Stalinom, ki je leta 1945 prevevalo ljubljanske aktiviste, ni enoznačno. Po eni strani gre za navdušenje nad komunističnim voditeljem. Po drugi strani gre za navdušenje nad poveljnikom Rdeče armade, torej armade, ki je izbojevala prelomno bitko pri Stalingradu. In tretjič: Stalinova Rdeča armada je edina tuja vojska, ki je sodelovala pri osvobajanju ozemlja današnje Slovenije. Aprila 1945 je Rdeča armada osvobodila Prekmurje. Med boji v Prekmurju je življenje izgubilo 521 sovjetskih in 206 bolgarskih vojakov. V Murski Soboti stoji mogočen spomenik, postavljen v spomin na padle vojake Rdeče armade. Pred slabim mesecem je ob spomeniku v Murski Soboti nastopil tudi soboški župan Štihec, ki sicer prihaja iz vrst SDS. Zgolj spotoma: če vemo, da je v bojih proti okupatorjem med letoma 1941 in 1945 padlo 27 tisoč partizanov, število rdečearmejcev, ki so v zadnjih mesecih druge svetovne vojne padli zgolj v Prekmurju, nikakor ni zanemarljivo.

Ob vseh zločinih, ki jih je Stalin zagrešil v času svoje vladavine, njegov zgodovinski pomen ostaja večplasten. Če bi bil v zgodovino zapisan zgolj kot zločinec, ne pa tudi kot eden od velikih zmagovalcev druge svetovne vojne, se svetovni državniki prihodnji teden ne bi odločili za množičen obisk proslave v Moskvi, kjer bodo Putinu družbo delali Bush in Blair, pravni nasledniki Stalina, Trumana in Churchilla. Zraven bo stal Chirac, v Moskvo potuje Drnovšek. Proslavo si bodo ogledali vsi voditelji držav, ki so bile med drugo svetovno vojno na zavezniški strani. In na Rdeči trg prideta Schroeder in Berslusconi.

Dejstvo, da je letak "Živel Stalin" doživel cenzuro, pa premore poetsko lepoto. Stalin je bil namreč tisti, ki je uporabljal tehniko retuširanja zgodovinskih fotografij. Tako kot je med čistkami odstranjeval ljudi, so iz objavljenih fotografij izginjale osebe, ki so postale žrtev Stalinovih čistk. 60 let po osvoboditvi je bil retuširan tudi letak, ki pozdravlja Stalina, mojstra retuširanja.