Čistke se nadaljujejo

Prejšnji teden je minister za šolstvo Milan Zver zavrnil kandidaturo Otona Račečiča za ravnatelja Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani, čeprav je imel ta 88-odstotno podporo učiteljskega kolektiva ter pozitivno mnenje lokalne skupnosti in sveta staršev. Zver je uporabil z zakonom podeljeno pravico in se zavil v molk, češ da odločitve ne bo komentiral. Ko se je pritisk javnosti povečal, je v izjavi za javnost sporočil, da se pri imenovanju ravnateljev odloča "na podlagi temeljitega premisleka in upoštevanja različnih dejavnikov". Ravnatelj, ki dobi soglasje, mora po ministrovem mnenju "kazati strokovnost in sposobnost za odgovorno vodenje tako pomembnega zavoda, kot je šola".

Ali je bil Račečič, ki ob dolgoletnem ravnateljskem stažu že sedem let opravlja funkcijo predsednika Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije, nesposoben in neodgovoren? Z ministrstva dokazov o nesposobnosti dosedanjega ravnatelja OŠ Majde Vrhovnik niso poslali, čeprav smo jih prosili za to. To, da minister noče pojasniti svoje odločitve, pa, če nič drugega, ni v skladu z etičnim kodeksom Vlade RS, s katerim so se ministri zavezali k poštenemu opravljanju svojega dela in v katerem piše: "Javnosti bom odkrito, jasno in nedvoumno pojasnjeval svoja stališča o vprašanjih s svojega delovnega področja ter razloge za svoje odločitve." Če ne bi upoštevali etičnega kodeksa, pa so se ministri zaobljubili, da bodo ponudili odstop.

Še en argument, ki naj bi upravičil Zverovo odločitev, je, da ne ravna čisto nič drugače kot njegov predhodnik Slavko Gaber. Slednji je to trditev zanikal. Iz službe za stike z javnostjo poslanske skupine LDS so sporočili, da je bilo leta 2004 na ministrstvu opravljenih 149 postopkov izdaje soglasja. V 140 primerih so službe pripravile predlog za izdajo soglasja. V sedmih primerih so ministru predlagale, naj soglasja ne izda, ker kandidat v učiteljskem zboru ni imel niti polovične podpore. V enem primeru so predlagale, da soglasja ne izda zaradi napake v postopku imenovanja. Prav tako v enem primeru pa soglasje ni bilo izdano kandidatu, za katerega je inšpekcija pri opravljanju funkcije na prejšnjem delovnem mestu ugotovila več nepravilnosti. "Očitno je torej, da je bil daleč najpomembnejši razlog za to, da minister takrat ni izdal soglasja k imenovanju ravnatelja, da kandidat na tajnem glasovanju ni dobil podpore vsaj polovice učiteljskega zbora," so sporočili iz službe za stike z javnostmi LDS, "kriterij, ki je bil znan vsem šolam po Sloveniji in za katerega je tudi minister Zver trdil, da ga bo upošteval, pa ga očitno ne. Zadnji primer, ki to potrjuje, je neimenovanje Otona Račečiča, ravnatelja OŠ Majde Vrhovnik."

Protesti

Medtem je na OŠ Majde Vrhovnik enainpetdeset zaposlenih ob zavrnitvi Račečičeve kandidature protestiralo zoper ministrovo odločitev. "Tukaj ne gre samo za primer Račečič," piše v izjavi zaposlenih, ki so se z imeni in priimki izpostavili v javnosti, "gre za temeljne principe današnje demokratične družbe. Kdo nam ima pravico odrekati vodstvo tistega, za katerega smo se na tajnih, demokratičnih in poštenih volitvah odločili?"

Javno podporo so Račečiču prek sveta staršev izrazili tudi starši. Predsednik sveta staršev je poudaril, da otroci in starši v šoli ne potrebujejo političnega poligona za merjenje moči. Tudi Račečič meni, da so razlogi za neimenovanje politični: "Diskreditacija nekoga, ki si upa javno povedati, kakšni so njegovi nazori. Gre za neko vrsto čistke ljudi, ki nekomu niso všeč." Svoj primer je primerjal z drugimi primeri "imenovanja" in "neimenovanja", torej s primeroma ravnateljev osnovnih šol na Muti in v Beltincih, o katerih je Mladina že poročala.

V največji prekmurski šoli v Beltincih kandidatka za ravnateljico Marica Horvat ni dobila soglasja kljub devetdesetodstotni podpori kolektiva, pozitivnemu mnenju občinskega sveta in podpori sveta zavoda. V OŠ Muta pa je minister podprl kandidatko, ki je dobila le tri glasove učiteljskega zbora, dvaintrideset učiteljev pa je glasovalo za drugega, zavrnjenega kandidata.

V obeh primerih so bili v ozadju zgodbe pripadniki vladnih strank, ki so iz Beltincev na ministrstvo poslali pismo z neargumentiranimi obtožbami zoper kandidatko, na podlagi katerega minister ni izdal soglasja. V osnovni šoli na Muti pa je predsednik občinskega odbora SDS pritiskal (obiski na domu, telefonski klici) na člane šolskega sveta in se že dolgo pred ministrovo odločitvijo v javnosti hvalil, "da je vse zmenjeno".

Čistke se torej nadaljujejo? Oton Račečič meni, da je navzkriž z interesi Milana Zvera prišel zaradi sklepov in stališč, ki jih je sprejela skupščina Združenja ravnateljev na Bledu. V sklepih in stališčih so namreč kritizirali spremembe v šolstvu, ki so se zgodile po Zverovem prihodu: odpravo ekstercev, ločen pouk romskih in neromskih otrok v OŠ Bršljin itd. Na šolskem ministrstvu so, po Račečičevih besedah, objavi sklepov na spletni strani Združenja ravnateljev nasprotovali, češ da ti sklepi niso bili izglasovani. Zver je po Račečičevih navedbah v telefonskem pogovoru od predsednika Združenja ravnateljev ostro zahteval, da odstrani sklepe s spletnih strani.

Čeprav je bil objavljeni dokument izglasovan, ga je Račečič umaknil zaradi ministrovega pritiska in vedoč, da je pred vrati njegovo imenovanje za nov ravnateljski mandat. Ko je Račečič ministrstvo obvestil, da bo dokument s spleta odstranil, ga je še nekajkrat poklicala uslužbenka z ministrstva in ga prijazno opozorila, naj to stori čim prej.

Zakaj je za ministrove pritiske na delovanje sicer neodvisnega združenja javnost izvedela šele zdaj in zakaj je Račečič tem pritiskom popustil? Pravi, da se njegova zgodba z neimenovanjem ponavlja. Da je v času Bajukove vlade, ko je ministrstvo za šolstvo vodil Lovro Šturm, dolgo čakal na imenovanje in ga dočakal šele, ko se je zamenjala oblast. S čim ni ugodil tedaj? S tem, da se je jasno opredelil proti verouku v šoli in nasprotoval izjavi katoliškega funkcionarja.

Sedaj je Račečič napovedal tožbo zoper ministrovo nesoglasje, zagotovil je tudi, da se bo prijavil na naslednji razpis, da bo vztrajal ... Pri tem ga je podprlo Združenje ravnateljev; izrazilo je "zgroženost nad potezo ministrstva" in javno pozvalo parlament, naj z dopolnitvijo zakona prepreči prakso izdajanja ali zavrnitve soglasja pri imenovanju ravnateljev po neznanih merilih.