Skrajne ideje o sodstvu

Sodba je v večini primerov neprijeten dokument vsaj za eno izmed strank v postopku. Zaradi sodbe nezadovoljna stranka potem krivi prav sodnika in sodstvo nasploh, v Sloveniji je za tovrstno početje razočaranih strank sicer kar nekaj razlogov, pa tudi klima je prava. Ves čas se namreč govori o sodnih zaostankih, neprofesionalnosti in nedotakljivosti sodnikov. Tovrstno užaljeno obnašanje tistih, ki s sodbo niso zadovoljni, je torej pričakovano, neprimerno pa je početje poslanca Mira Petka, ki je po sodbi, ki mu ni bila všeč, prisegel boj za ukinitev trajnega sodniškega mandata. S tem daje Petek negativen zgled državljanom in tako se posledično sodstvu obeta še dodaten pritisk po načelu - če lahko spoštovani poslanec Petek, lahko tudi jaz.

Dokaz, da nepremišljene besede poslancev tudi dejansko izzovejo reakcijo in opogumijo nestrokovno javnost, je početje Civilnega združenja za nadzor nad institucijami. Prejšnji teden so skupaj s Helsinškim monitorjem Slovenije, Ekološko Slovenijo, Združenimi ob lipi sprave, Združenjem za demokratizacijo javnih glasil, Odborom za zaščito zakonitosti, Mednarodnim društvom za civilni nadzor varovanja človekovih pravic, Združenjem za odpravo krivičnih sodb sodišč, odločb in sklepov upravnih organov ter še nekaterimi organizacijami priredili tiskovno konferenco in že žugali sodstvu. Predsednik območnega odbora Osrednje Slovenije CZNI Boris L. Kurent je celo izjavil, da je po njegovem mnenju trajni mandat sodnikov v nasprotju z ustavo!? Nekaj predlogov CZNI za izboljšanje sodstva je predstavil tudi Jožef Jarh iz Ekološke Slovenije. Po njegovem uveljavitev zapisa v sodbi "sodba v imenu ljudstva" pomeni v praksi porotno sojenje, nadalje meni, da bi morali v sodnem svetu namesto sodnikov večinoma sedeti predstavniki zainteresirane civilne družbe ter celo, da bi državljani morali imeli pravico, da "ustanovijo preiskovalno telo, ki sme samostojno, neodvisno, kot parlamentarna preiskovalna komisija izvajati preiskovalna dejanja in voditi subsidiarno postopke kazenskega pregona zoper katerega koli voljenega oblastnega uslužbenca". Predsednik Odbora za zaščito zakonitosti Kamnik Viktor Andrej Hribar pa je govoril na las podobno kot Miro Petek po razglasitvi oprostilne sodbe: "Sodstvo je legalna združba, kjer se da dobro zaslužiti tako legalno kot ilegalno."

Ideje omenjenega združenja v državnem zboru podpirata le SDS in SNS. To sta edini parlamentarni stranki, ki si želita odpraviti trajni sodniški mandat. SDS pa je ob tem tudi trenutno največja slovenska stranka, celo vladna stranka in stranka, iz katere prihaja predsednik vlade! Zato nas je zanimalo uradno stališče SDS do trajnega sodniškega mandata, posredovala pa ga je tiskovna predstavnica SDS Janja Pavlin: "Po določenem času se nekatere rešitve izčrpajo, niso več aktualne, ne delujejo več, zato so potrebne nove rešitve, novi predlogi. Tudi na področju sodstva so se odprla nekatera vprašanja, na katera bo treba odgovoriti oziroma se o njih pogovarjati. Menimo, da bo treba odpreti javno razpravo in iskati nove rešitve tudi na področju trajnega sodniškega mandata. Trajni sodniški mandat se je pokazal za ustreznega v vseh tistih državah, kjer imajo že dolgo demokratično tradicijo in kjer je že pred njegovo uveljavitvijo pravosodni sistem deloval dobro. Pri nas je splošno znano dejstvo, da so razmere v sodstvu neurejene, veliko zadev zastara, zaupanje slovenske javnosti v delo sodišč je majhno in se celo iz leta v leto manjša. Ne glede na to, da obstajajo določene predpisane poti uvedbe notranjega nadzora nad sodniki in njihovim delom, se ta možnost skoraj ne uporablja. Trajni sodniški mandat je marsikdaj tudi potuha za neodgovorno delo nekaterih sodnikov, kar le še utrjuje negativno javno mnenje o sodiščih."

Kljub jasnim stališčem prve vladne stranke o ukinitvi trajnega mandata pa pravosodni minister Lovro Šturm, ki ga je postavil prav predsednik SDS in vlade Janez Janša, nasprotuje spremembam na tem področju: "Trajni sodniški mandat je ustavna kategorija. Sprememb ustave se je treba lotevati le tam, kjer je to nujno potrebno, zato podpiram le tiste spremembe ustave, ki so neobhodno potrebne. V tem trenutku trajni sodniški mandat ni osrednje vprašanje, ki bi ga morali rešiti s spremembo ustave." Šturm se odprave trajnega sodniškega mandata javno izogiba z izgovorom, da ni pametno po nepotrebnem spreminjati ustave. Tako neposredno ne nasprotuje usmeritvi SDS, hkrati pa miri sodnike in pravne strokovnjake, med katerimi trajni mandat sodnikov velja za svetega. Takšno je tudi stališče Sodnega sveta RS. Že od uveljavitve trajnega sodniškega mandata je njihovo mnenje neomajno, trajni mandat sodnikov je pridobitev, ki je nikakor ne smemo zaverči, zato je vsaka razprava o ukinitvi oz. omejitvi trajnosti mandata odveč. Takšni so tudi evropski standardi. Trajni sodniški mandat kot najpomembnejše jamstvo za neodvisno sodstvo sicer podpira tudi večina političnih strank. Tako je tudi v opozicijskih Socialnih demokratih. Vodja poslanske skupina SD Miran Potrč: "Trajni sodniški mandat je eden od temeljev neodvisnosti sodstva, s tem pa tudi delitve oblasti na tri samostojne in relativno neodvisne veje - zakonodajno, izvršno in sodno. Ukinitev trajnega sodniškega mandata bi pomenila vračanje slovenske demokracije daleč nazaj, saj bi odprla možnost neposrednega političnega vpliva na sojenje v konkretnih zadevah. Mi ukinitvi trajnega sodniškega mandata zato odločno nasprotujemo. Čudi nas, da take ideje sploh dobivajo toliko pozornosti in podpore v resnih političnih strankah." Dejansko to dejstvo zbuja začudenje. Potrčev poslanski kolega iz vrst prav tako opozicijske LDS Marko Pavliha meni, da gre pri želji SDS po ukinitvi trajnega mandata predvsem za željo po discipliniranju sodnikov: "Državni zbor je bil že priča discipliniranju sodnikov, ko je sprejel odločitev o neimenovanju kandidatke dr. Škrkove za članico stalnega arbitrarnega sodišča v Haagu. Poslanci, ki so glasovali zoper dr. Škrkovo, so svojo odločitev proti utemeljevali z zanje nesprejemljivim opravljanjem dela v času, ko je bila ustavna sodnica. Kot sporno oz. napačno so ocenili ravnanje, da je kot sodnica ustavnega sodišča glasovala o zadržanju izvajanja zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih, o katerem so državljani in državljanke RS v prejšnjem mandatu glasovali na referendumu (in ga potrdili). Primer dr. Škrkove je evidenten primer politične kontrole sodnikov, ki ni bila zadovoljna z njeno odločitvijo."