prazniki / Praznovanje v Portorožu

Državna slovesnost spomina na našo polpreteklo zgodovino po stari partizansko-domobranski navadi ni minila brez političnih zapletov. Razlog tokratnih protokolarno zgodovinskih nesoglasij je bil v načinu vročanja vabil tistim, ki jim zgodovina pripisuje zasluge, da so 16. avgusta, uro in pol po polnoči, čete jugoslovanske vojske vkorakale v del takratne cone A, ki je bila pod začasnim nadzorom zavezniške vojaške uprave. Državni protokol namreč na proslavo ni neposredno povabil borčevskih organizacij, temveč je tamkajšnje župane prosil, naj jim pošljejo sezname imen, ki si po mnenju lokalnih šerifov zaslužijo vabilo na državno rajanje ob priključitvi Primorske. Tako so vabila sicer dobili nekateri predstavniki borčevskih organizacij, to, da niti eno vabilo za žurko ob osvoboditvi Primorske ni prišlo v nabiralnik primorskih borčevskih zvez, pa je borce strašansko razjezilo. Ravnanje protokola so razumeli kot ignoranco novih oblasti ter zato na množičnem sestanku v Sežani, dan pred državno proslavo, odločili, da pred portoroški avditorij pošljejo svoje praporščake, ki bodo ob boku praporščakov Tigra in praporščakov zadnjih slovenskih bojev s titovkami poskusili vkorakati v portoroški avditorij.