gospodarstvo / Poslovanje po domače

Naftno družbo Petrol je pred tednom dni zatresla afera Kryžanowski. Izkazalo se je, da novi predsednik uprave Marko Kryžanowski nima tako visoke izobrazbe, kot bi bilo mogoče sklepali na podlagi dvoumno napisanega življenjepisa, ki ga je predložil ob kandidaturi. Temu je sledila še razburljivejša novica iz časnika Finance, da iz Petrola vsaj začasno izginjajo uradni dokumenti. Pričakovali bi, da bo sledila kriminalistična preiskava, da bodo padale glave in bo razpis za prvega moža Petrola ponovljen. A se ni zgodilo nič od naštetega. Po tednu dni se zdi, kot da afere sploh ni bilo. Šlo naj bi le za nesporazum. Toda resnica je precej drugačna.

Vse skupaj se je začelo v sredo, 30. novembra, ko je bil Kryžanowski imenovan za predsednika uprave Petrola. Na razpisu se je za to funkcijo potegovalo devet kandidatov, nazadnje pa je bil izbran Kryžanowski, ki je bil že od vsega začetka favorit največje vladne stranke SDS. V Bajukovi NSi nad njim niso bili tako navdušeni. Med drugim naj bi jih motilo to, da je nečak lobista Boža Dimnika, pa tudi, da prihaja iz AC-Intercarja, podjetja, ki spada k družbi Autocommerce, to pa vodi politično 'neustrezni' Herman Rigelnik. Še isti dan, torej 30. novembra, je Petrol objavil izjavo za javnost, v kateri je med drugim navedel, da je Kryžanowski po izobrazbi "univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, poleg tega pa ima tudi diplomo MBA poslovne šole IEDC". Dva dni pozneje je Petrolova služba za odnose z javnostmi objavila popravek. Pojasnili so, da Kryžanowski šolanje na šoli IEDC končuje in da bo projektno nalogo zagovarjal v začetku prihodnjega leta. Skratka, izkazalo se je, da Kryžanowski v resnici še ni končal študija MBA. Novinarje Financ so v Petrolu neuradno prepričevali, naj bi bili greh storili tajnica nadzornega sveta Petrola in služba za odnose z javnostmi, češ da nista pravilno zapisali biografskih podatkov Kryžanowskega. V različici življenjepisa, ki jo je Kryžanowski osebno izročil novinarjem Financ in naj bi bila po poznejšem zagotovilu predsednika nadzornega sveta Petrola Jožeta Zagožna enaka izvirni različici, ki jo je prejela razpisna komisija, Kryžanowski sicer res ni zapisal datuma zaključka študija MBA, je pa zato na mesto, kjer je pisalo "doseženi naziv oziroma stopnja izobrazbe", jasno zapisal kratico MBA. Iz navedbe, da je dosegel naziv MBA, je bilo mogoče sklepati, da ni opravil le izpitov, pač pa tudi zagovor projektne naloge, kar je pogoj za dokončanje študija.

Je torej Kryžanowski glede svoje izobrazbe zavestno zavajal delničarje Petrola in javnost? Sam to odločno zanika. Pravi, da je prišlo do pomote pri interpretaciji njegovega življenjepisa in da nima nikakršnega motiva, da bi lastnike zavajal z nazivom, ki ni pogoj za vodenje družbe. Čemu je potemtakem življenjepis napisal tako dvoumno, da je sploh lahko prišlo do napačne interpretacije? Kryžanowski že ima diplomo elektrotehnične fakultete, tako da izpolnjuje pogoje za imenovanje na položaj predsednika uprave, in zaradi navedbe o "doseženem nazivu" MBA verjetno ni imel posebne prednosti pred drugimi kandidati. Tako ali tako pa ga je favorizirala največja vladna stranka SDS. Brez Janševe podpore - to si je menda pridobil predvsem na igrišču za golf - mu ne bi pomagal niti dvojni doktorat. Na podlagi zapleta s šolanjem tudi ni mogoče trditi, da Kryžanowski ni sposoben voditi Petrola, saj je pred tem skoraj osem let vodil podjetje AC-Intercar, zastopnika Mercedes-Benza, še pred tem pa je bil direktor distribucije v komercialni direkciji Revoza. V tej aferi torej ni vprašljivo njegovo strokovno znanje, pač pa njegova etična in moralna drža. Z dvoumno napisanim življenjepisom je zasejal resen dvom o svoji poštenosti in poslovni integriteti, to pa je pri opravljanju funkcije predsednika uprave tako velike družbe, kot je Petrol, skrb zbujajoče. Mimogrede - naše raziskovanje je razkrilo še dva zanimiva podatka: Kryžanowski je že leta 1994 vpisal magistrski študij MBA na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, a ga ni končal. Med njegovimi sošolci sta bila tudi nekdanji kmetijski minister Franci But in založnik Samo Rugelj. Izvedeli smo, da naj bi bil Kryžanowski sicer opravil izpite, očitno pa ni oddal zaključne naloge, saj nikoli ni pridobil magistrskega naziva. Ponovno se je na študij MBA, tokrat na poslovno šolo IEDC na Bledu, vpisal leta 2001. Izbral je triletni predsedniški študij managementa (PMBA), ki obsega 14 obveznih predmetov in devet individualnih izpitov ter zagovor individualne projektne naloge. Po osnovni pogodbi bi moral vse študijske obveznosti končati do leta 2004. A mu to ni uspelo. Projektno nalogo namerava zagovarjati prihodnje leto, torej bo študij PMBA v najboljšem primeru končal z dveletno zamudo. Še sreča, da je eden od lastnikov ljubljanskega Autocommercea, ki mu je študij na Bledu financiral.

Zagožnova izdaja zaupnosti

Največje napake v aferi pa ni storil Kryžanowski, pač pa predsednik razpisne komisije in predsednik nadzornega sveta Petrola Jože Zagožen, ki v Petrolu zastopa interese države in je prvi poklican k spoštovanju zakonitosti. Ko so novinarji Financ različico življenjepisa, ki jim jo je izročil Kryžanowski, hoteli primerjati z izvirno različico, ki jo je Kryžanowski izročil razpisni komisiji in ki bi jo morali hranili pri Petrolu, je na dan prišel skrb zbujajoč podatek - izvirnika ni bilo nikjer!

Dva dni se je neuradno govorilo, da je iz pisarne nadzornega sveta Petrola izginil, v nedeljo, 4. decembra, pa je Zagožen pojasnil, da ga ima doma. Pa ne le to. "Vzel sem ga, da bi ga pokazal sinu, ki končuje fakulteto, da bi videl, kakšen mora biti življenjepis," je lahkotno pojasnil odtujitev uradnega dokumenta. Zanimivo je, da je Zagožen v torek, 6. decembra, naši reviji predstavil nekoliko popravljeno različico dogodkov: domov naj bi ne bil vzel nobenega papirja, pač pa le disketo (verjetno je imel v mislih CD), saj je Kryžanowski svojo vlogo razpisni komisiji poslal v pisni in elektronski obliki. Vsi pisni dokumenti naj bi bili tako za konec tedna ostali v pisarni nadzornega sveta Petrola. Po Zagožnovem mnenju jih tajnica nadzornega sveta ni našla zato, ker niso bili spravljeni v fasciklu v omari, ampak jih je pustil ležati na mizi, tja pa očitno ni pogledala. In zakaj je moral disketo oziroma CD za konec tedna sploh odnesti domov? Menda zato, ker v pisarni nadzornega sveta nima računalnika, pa tudi zato, ker je sinu Mateju Zagožnu, ki je tik pred diplomo na ekonomski fakulteti, želel pokazati, kako je treba pripraviti dober razvojni program gospodarske družbe. "Nisem mu hotel pokazati življenjepisa Kryžanowskega, ampak to, kako se napiše dober razvojni program. To zame ni nobeno odtujevanje dokumentacije. Predsednik nadzornega sveta lahko kadar koli odnese stvari domov in jih v miru prebere ... Nisem tako butast, da bi mislil, da bom zadevo prikril, če bom dokumente odnesel domov ... Jaz iz tega ne bi delal cirkusa," se izgovarja Zagožen, pravi pa tudi, da je CD že vrnil v pisarno nadzornega sveta Petrola. Pa so stvari res tako nedolžne?

Mag. Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja članov nadzornih svetov, pravi, da ima predsednik nadzornega sveta in predsednik kadrovske komisije dokumente, ki so potrebni za opravljanje njegovega dela - pa naj bodo ti dokumenti v pisni ali elektronski obliki - sicer pravico odnesti domov ali v službo, vendar je z njimi dolžan skrbno ravnati v smislu varovanja poslovne skrivnosti oziroma zaupnosti teh dokumentov. "Dejanje in javna izjava gospoda Zagožna o tem, da je življenjepis izbranega kandidata za člana uprave pokazal svojemu sinu, se mi zdi neprimerno," pravi Prijovićeva. In dodaja: "Člani nadzornega sveta so dolžni varovati kot poslovno skrivnost vse podatke in informacije, ki se posredno ali neposredno nanašajo na poslovanje družbe oziroma njenih organov ter so jim bile posredovale ali so jih pridobili v zvezi z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta, če so ti podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost družbe na podlagi zakona, statuta oziroma drugega akta družbe." Tako lahko na primer nadzorni svet s posebnim pisnim sklepom določi, katere druge vrste posredovanih oziroma pri delu nadzornega sveta pridobljenih podatkov in informacij, ki kot poslovna skrivnost niso opredeljene že z zakonom ali akti družbe, je glede na njihovo naravo šteti za poslovno skrivnost družbe, ter hkrati določi tudi način varovanja in odgovornost članov nadzornega sveta za kršitev navedene obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da so člani nadzornega sveta, če izdajo poslovno skrivnost, odškodninsko in kazensko odgovorni. Da nepravilnosti ni ali da se sankcionirajo, mora družba oblikovati pravilnik o zaupnosti oziroma označevanju dokumentov. "V zvezi z delom nadzornega sveta to pomeni, da se v poslovniku o delu nadzornega sveta in njegovih komisij zapiše tudi člen o poslovni skrivnosti in ravnanju z dokumenti nadzornega sveta, to je dostopnosti in zaščiti," pravi Prijovićeva.

Zanimalo nas je, ali Petrol takšne zaščitne dokumente ima. Iz Petrolove službe za odnose z javnostmi, ki jo po novem vodi Aleksander Salkič, so nam odgovorili, da ima družba sprejet pravilnik o varovanju osebnih podatkov, pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti in tudi pravilnik o delu nadzornega sveta, pri čemer pa so poudarili, da ima slednji oznako poslovna skrivnost in da nam zato ne morejo sporočiti podrobnosti iz njegove vsebine. Ne vemo torej, kakšno stopnjo zaupnosti interni akti Petrola določajo za dokumente, s katerimi ima opraviti nadzorni svet. A prav gotovo predsedniku nadzornega sveta ti akti ne dajejo pravice, da nepooblaščenim osebam - pa čeprav je ta oseba sin - na vpogled daje zasebne podatke kandidata za položaj predsednika uprave, kaj šele prihodnji razvojni program družbe. Da bi bila zadeva še hujša, Zagožnov sin Matej ni kdor koli. Ni namreč le navaden študent ekonomije, ampak je hkrati tudi direktor zasebnega podjetja TER, d. o. o., ki ga je leta 2001 ustanovil Jože Zagožen in je registrirano za vse mogoče dejavnosti. Še več. Kot pripravnik je zaposlen v enem od večjih podjetij. Za katero podjetje gre, nam Zagožen ni želel razkriti, kar je pomenljivo. Zoprno bi namreč bilo, če bi denimo delal v podjetju, ki je neposredna konkurenca Petrolu.