ekonomija / Igralniški krog
V ospredje prihajajo predvsem interesi in moč političnega in poslovnega kapitala
Dr. Bogomir Kovač
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

Dr. Bogomir Kovač
© Arhiv Mladine
Gradnja velikega turističnega centra z igralniško ponudbo na Goriškem ni zgolj pomemben poslovni projekt s prvo mednarodno naložbo kapitala v slovenski turizem. Gre za mnogo večje poslovne in politično ekonomske spremembe, kot bi sprva mislili. Igralništvo je v normalnih razmerah poslovanja izjemno donosna in hkrati protislovna poslovna dejavnost, ki sama po sebi buri ekonomske, politične in moralne strasti.
Dr. Bogomir Kovač
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005

Dr. Bogomir Kovač
© Arhiv Mladine
Gradnja velikega turističnega centra z igralniško ponudbo na Goriškem ni zgolj pomemben poslovni projekt s prvo mednarodno naložbo kapitala v slovenski turizem. Gre za mnogo večje poslovne in politično ekonomske spremembe, kot bi sprva mislili. Igralništvo je v normalnih razmerah poslovanja izjemno donosna in hkrati protislovna poslovna dejavnost, ki sama po sebi buri ekonomske, politične in moralne strasti.
Vprašanj je trenutno več kot odgovorov. Bo naveza Janša-Bajuk napravila premik od državnega h korporativnemu usmerjanju igralništva, ki ga konec devetdesetih let ni zmogla navidezno liberalnejša dvojica Drnovšek-Gaspari? Kdo bo pravi zmagovalec tihe bitke med upravo Hita in vlado, kjer bo naveza s Harrah's Intertainment zgolj zunanja kulisa za nov menedžerski obračun? Bodo nosilci reformnih idej razumeli, da je ta poslovni projekt v veliki meri dober preizkusni kamen njihovih strukturnih reform in hkrati dobro ogledalo vladne spretnosti in poguma?
Harrah's Intertainment je poleg MGM Mirage in Las Vegas Stands ena od treh vodilnih ameriških igralniških družb v Nevadi. V začetku novembra je družba javnost obvestila, da začenjajo graditi dva velika igralniška centra v EU. To bo prvi resni nastop ameriške igralniške industrije na evropskih tleh, čeprav ameriški tip igralništva najdemo po Evropi že dvajset let. Med prvimi ponudniki je bil slovenski Hit leta 1986. Sledili so še nekateri drugi, in to je edina prava evropska primerjalna prednost slovenskega turizma. Veliki igralniški kompleksi, ki jih poznamo iz lasvegaškega Stripa, še najbolj spominjajo na običajna velika nakupovalna središča, kot je pri nas na primer City Park. Tu je središče velika prehrambena trgovina, tam igralnica. Oboje pa spremlja bogata ponudba dodatnih trgovin, kavarn in gostinskih lokalov in celo odprtih plesnih kotičkov, po katerih na primer slovi Mirage v Las Vegasu. Skratka potrošniški in zabaviščni paradiž v malem, hkrati pa velika in raznovrstna prodaja iluzij.
Američani želijo investirati v EU 1,37 milijarde dolarjev. Prvi igralniški center bi zgradili v Ciudad Realu, okoli dvesto kilometrov južno od Madrida, drugega pri Novi Gorici. Pri španskem bi uporabili najbolj luksuzno blagovno znamko Ceaser, ki pomeni vrh doživljajskega igralništva v Las Vegasu (Ceaser Pallace). Gre za ikonografijo starega Rima, ki ga bodo povezali s tradicionalnim junakom Don Kihotom. Novogoriški igralniški center je po obsegu podoben španskemu. Premore hotel s približno 1000 posteljami, velik kongresni oziroma prireditveni center z 2500 sedeži, vodni kompleks in številne gostinske ter trgovske lokale. Zaradi prevladujočih italijanskih gostov ne bodo uporabili rimske podobe velikega Cezarja, temveč drugačno, še ne definirano scenografijo. Nasploh ima slovenski projekt več neznank in je v celoti manj jasno definiran kot španski.
Prvi razlog tiči v slovenski zakonodaji. Ameriški investitorji so postavili dva jasna pogoja, ki sta bila dosedaj navidezno nepremagljiva ovira v igralniškem poslu. Vstop tujega kapitala in možnost pridobitve večinskega deleža na eni in bistveno znižanje davčnih obremenitev na drugi strani. Oboje odpira nove možnosti razvoja in širitve igralniške dejavnosti. Sredi devetdesetih let država ni zmogla jasnega lastniškega modela, še manj jasne igralniške strategije kot vzvoda turističnega razvoja. Afera Hit ni bila vzrok, temveč predvsem posledica teh razmer. Njeni negativni učinki pa so igralniški biznis bremenili skoraj celo desetletje. Igralništvu so želeli pripisovati predvsem koruptivne, domala mafijske predznake, predvsem pa so igro označevali kot nekaj, kar v temelju nasprotuje načelom krščanske morale. Toda prava politika ne pozna meja. Včerajšnji goreči nasprotniki igralništva bodo danes postali nosilci najpomembnejših sprememb v igralniški industriji v zadnjih desetih letih. Vlada bo z veliko verjetnostjo ugodila ameriškim interesom, ki so z vidika igralniškega biznisa povsem legitimni in logični. To je hkrati izvrsten dokaz, kako je lahko sedanja desna politika nenavadno pragmatična in odločna. Na drugi strani pa so se Drnovškove levosredinske koalicije pogosto poslovno povsem izgubile in niso storile ničesar.
Še bolj zanimive pa so ob tem domače zakulisne igre. Po letu dni Janševe vlade sta zagotovo najbolj impresiven dosežek raznovrstnost in nenavadna doslednost osvajanja menedžerskih vrhov v pomembnih slovenskih delniških družbah. Hit je ena izmed njih. Ideja je preprosta. Sedanje menedžersko vodstvo je z ameriškimi lastniki želelo izriniti prevladujoč vpliv državnih skladov, vlada je nasprotno v tem zaslutila elegantno orodje za zamenjavo uprave. Moč in vzvod sta na vladni strani, saj je država prevladujoči lastnik in hkrati krojač poslovnih pogojev. Tokrat bomo lahko opazovali pragmatičnost kapitala. Nič več ne bodo veljale stare menedžerske zaveze med Hitom in Harrahom. V ospredju bodo predvsem interesi in moč političnega in poslovnega kapitala.
Ostaja še tretja, tokrat makroekonomska zanimivost. Igralniški biznis ima ločeno zakonodajo in davčno regulacijo. Torej bo tudi tokrat izjema. Reforme pa so nasprotno usmerjene k poenotenju in poenostavitvi davčnega sistema. Hkrati igralniški biznis z ameriškim prihodom bolj kot kadarkoli poudarja svojo širšo turistično naravo. Posebno in izjemno postaja s tem celotno turistično področje. Če dovolimo posebnosti delu turistične industrije, zakaj ne tudi celotnemu turizmu ali vsaj njegovi poslovni večini? Če turistična podjetja dokazujejo, da z enotno davčno stopnjo izgubljajo konkurenčne prednosti, bomo morda turizmu priznali status izvozne panoge? S tem bi ga na primer delno razbremenili davka na dodano vrednost. Igralništvo bo tako razmeroma hitro pokazalo, do kam sežejo reformne ideje o poenotenju davčnih pristopov. Morda bodo tokrat, za nameček, postali pragmatični celo načelni in strogi reformni ekonomisti.
Igralniški krog je tako sklenjen. Pragmatizem politike, kapitala in političnoekonomskih reform je dejansko samo igra. Igra, ki združuje viteški boj in strast, sprenevedanje in srečo. Njene štiri mavrične odtenke pa bomo kmalu videli tudi na slovenskem igralniškem nebu.