kosova komisija / Oblast se boji nadzora

V parlamentu je zakon, ki naloge, povezane s preprečevanjem korupcije, prenaša na parlamentarno komisijo. In izkušnje kažejo, da parlamentarne komisije nimajo kakšnih posebnih učinkov. Parlamentarna komisija, ki naj bi preventivno preprečevala korupcijo, je že obstajala. In ta parlamentarna komisija ni popisala niti premoženjskega stanja poslancev ali ostalih funkcionarjev. Komisija, ki v tem trenutku obstaja in se ukvarja s preprečevanjem korupcije, ima določeno strokovno znanje, v letu dni obstoja je postavila sistem delovanja.

Ni pa povezana z vlado ali parlamentom.

Načeloma je to dobro. In morda je ravno to, da komisija ni podrejena niti vladi niti parlamentu, razlog, da jo hočejo ukiniti. Priča smo širšemu pojavu. Priča smo poskusu ukinjanja neodvisnega nadzora oblastnih organov. Obžalujem, da se parlamentarna opozicija na poskus ukinjanja nadzornega mehanizma ni odzvala bolj resno.

Med stiki s kolegi iz tujine smo ugotovili, da povsod drugje obstajajo sorodne komisije, pri nas jo pa ukinjajo. Le v Bolgariji se s preprečevanjem korupcije ukvarja parlamentarna komisija. Imamo lep pregovor, ki pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči.

Kos pa vrani izkljuje oči?

Po mojem mnenju ni tako zelo pomembno, kdo vodi komisijo. Pri nas se komisijo ves čas povezuje z njenim predsednikom, Dragom Kosom. Vendar je vprašanje, ali naj ukinemo Kosovo komisijo, napačno. Ne gre za Kosovo komisijo. Gre za komisijo za preprečevanje korupcije. Komisija obstaja leto dni, določene rezultate ima.

Bi lahko naredila več?

Gre za vprašanje pooblastil. Če bi imela več pooblastil, bi morda lahko naredila več. Vendar bi morali o pooblastilih komisije resno razpravljati.

Trdite, da ima oblast resen namen ukinjati neodvisne nadzorne mehanizme?

Pred dobrim tednom dni je eden od poslancev SDS nakazal, da je potrebno ukiniti tudi urad za preprečevanje pranja denarja. Postopno ukinjanje že postavljenih nadzornih institucij je slab signal. Slab signal so tudi zamenjave v nadzornih svetih podjetij.

Trditev torej, da oblast posega v ravnovesja, ki so do zdaj obstajala med različnimi oblastnimi institucijami, ko so te institucije nadzorovale druga drugo?

Poglejte zgolj novi zakon o RTV Slovenija. Parlamentarne politične stranke bodo izbirale predstavnike civilne družbe, ki naj bi prek sveta RTV upravljali z javno RTV hišo. RTV kot medij pa naj bi nadziral oblast. Kako naj javni medij dela v interesu javnosti, kako naj bo kritičen do oblasti, če pa bo zakonodajna veja oblasti imenovala ljudi, ki bodo sedeli v svetu RTV? Gre za ustvarjanje klime in institucionalnih okvirov, v katerih bo kritika otežena, če že ne nemogoča.

Kakšne podatke o oblastnih organih, ki se ukvarjajo s korupcijo, ste dobili od kolegov iz tujine? Največ sodelujete z evropskimi Zelenimi.

Iz seznama organizacij, ki se v državah EU ukvarjajo s preprečevanjem korupcije, je razvidno, da gre za izjemno pisano druščino. Na eni strani pojave korupcije spremljajo močne nevladne organizacije. Hkrati se s preprečevanjem korupcije ukvarjajo posebni oddelki, ki delujemo denimo pri tožilskih organizacijah. Ali pa posebne neodvisne institucije. Večina držav se odloča za neodvisne institucije, hkrati pa v okviru izvršnega dela oblasti delujejo specializirane protikorupcijske institucije s pooblastili za kazenski pregon. Ne predstavljam si, kako naj, denimo, parlamentarna komisija učinkovito zbira podatke o premoženjskem stanju funkcionarjev, če [Author ID1: at Thu Dec 8 10:11:00 2005 ]pa že zdaj, ko se s tem ukvarja neodvisna komisija, nastajajo težave. Še težje si predstavljam, kako bo parlamentarna komisija učinkovito izterjala podatke o tem, kako so funkcionarji prišli do premoženja.

Je v Sloveniji veliko korupcije?

Ja. Četudi je precej prikrita. Ključna težava, ki jo vidim, je, da praktično nimamo pravnomočnih obsodb korupcijskih pojavov. Možno je, da je dokazovanje korupcijskih pojavov pretežko. Med privatizacijo je nedvomno prihajalo do pojavov, ki mejijo na korupcijo, sodb pa ni. Sta policija in tožilstvo dovolj usposobljena? Imamo v sodni veji oblasti izvedence, ki razumejo, kako se boriti proti korupciji?

V katerem segmentu je po vašem prepričanju največ korupcije? Pri davkariji, v zdravstvu, pri carinikih, inšpektorjih, v sami vladi?

Največji problem je po moji oceni kar sama vlada/politika. Sicer pa gremo lahko kar po vrsti. Zdravstvo? Zakaj pa nekatere čakalne dobe ne veljajo za vse enako? Kako se nabavljajo drage medicinske aparature? Kako so lahko v času prejšnje vlade nekateri prihajali do velikih poslov, ne da bi bili objavljeni razpisi? Vsi smo morali lepiti nekakšne nalepke na vetrobranska stekla.

Zakaj ste se odločili, da boste zbirali podpise za razpis referenduma, s katerim naj bi preprečili ukinitev neodvisne protikorupcijske komisije?

Gre za zadnji mehanizem, ki je na voljo. Že pol leta smo opozarjali, da ukinitev neodvisne protikorupcijske komisije ni primerna, a naš glas ni imel učinka. Pisali smo predsedniku republike in ga pozvali, naj spregovori tudi o tej temi, a se ni oglasil. Predsednik republike je moralna avtoriteta in bi po našem mnenju, glede na to, da se je s prisego zavezal k skrbi za blaginjo vseh državljanov, moral dati kakšno smernico. Trudili smo se, da bi prišlo do kakšnega dialoga z oblastjo - konec koncev, smo stranka, ki nekaj dobi iz proračuna, zato menimo, da imamo določeno odgovornost in dolžnost sodelovati v dialogu. Tega pa ni. Če bi dialog obstajal, referendumi ne bi bili potrebni. Gre torej za izhod v skrajni sili. Zavedamo se, da bomo deležni populističnih očitkov, kako drag mehanizem je referendum. Če pa si ogledamo zgolj en sumljiv posel, denimo prodajo Mercatorjevih delnic, ugotovimo, da med temi sumljivimi posli prihaja do milijardnih oškodovanj.

Koliko podpisov ste zbrali? Do začetka januarja morate zbrati 40 tisoč podpisov.

Za zdaj nam ne gre najbolje, imamo kakšnih 4000 podpisov. Vendar smo imeli hude težave. Obrazcev ni bilo, navodila niso bila objavljena pravočasno. Zdi se sicer, da je bil predsednik državnega zbora France Cukjati velikodušen, ko nam je za zbiranje podpisov dal 40 dni časa. Vendar je vtis napačen. Zbiranje podpisov na večini upravnih enotah je možno le ob ponedeljkih, sredah in petkih. Torej je časa v resnici le kakšnih 15 delovnih dni. Le nekatere upravne enote zbiranje podpisov omogočajo vse delovnike. Ljubljana ali Maribor, denimo, delata vse dneve. Hkrati pa morate vedeti, da Celje, Novo mesto, Gorica ali Kranj ne delajo pet dni v tednu. Hkrati imamo resne pripombe na organiziranost služb v upravnih enotah. Podpise zbirajo ob siceršnjem rednem delu. Torej imajo ljudje, ki pridejo na upravno enoto zgolj zaradi podpisa, težave. In ker ne želijo čakati v vrsti, gredo. Ljudje sicer formular lahko izpolnijo že doma, vendar ga morajo podpisati na upravni enoti. Potem jim obrazec ožigosajo, nakar ga vrnejo predlagatelju, torej nam. Vtis pa imam, da ponekod prihaja do onemogočanja izražanja volje državljanov.

Na kaj mislite?

Mislim na dejstvo, da obrazcev povsod ne morete podpisovati pri posebnem okencu, da jih ne morete podpisovati vse dneve v tednu, da so na upravnih enotah nepotrebne vrste. Mimogrede, referendumska zakonodaja je povezana z volilno zakonodajo. In volilna zakonodaja omogoča, da se volilne obrazce podpisuje vse dneve v tednu, ko traja ta del volilnih opravil. Pričakovali bi torej, da enako velja tudi za referendumska opravila.

Trdite, da imate pri zbiranju podpisov več težav kot drugi pobudniki referendumov? Podpise je pred leti zbirala SDS, kasneje ZLSD, pa trgovski sindikat, železničarji?

Težko bi primerjal. Vendar so nekatere podrobnosti nenavadne.

Komisija za preprečevanje korupcije ima predvsem preventivno funkcijo. Bi sploh nastala kakšna škoda, če bi jo ukinili?

Seveda bi. Prvič, ne gre zgolj za preventivne naloge, četudi so te pomembne. Komisija ima tudi nalogo pripraviti dolgoročno strategijo boja proti korupciji. Glede na to, da s komisijo sodelujejo univerzitetni učitelji, sodim, da gre za ljudi, ki o tem nekaj vedo. In lahko strategijo pripravijo. Po drugi strani pa nas vlada s svojimi argumenti ni prepričala.

Vendarle; zakaj se vam zdi preventiva pomembna?

Že s tem, ko o korupciji govorimo, možnost korupcije zmanjšujemo. Če bodo imeli tisti, ki imajo vpliv, vtis, da so pod učinkovitim nadzorom, bo možnost korupcije avtomatično manjša. Predlagatelji zakona in koalicija, ki zakon podpirajo, pa se obnašajo, kot da korupcije ni. Goljufi, roparji, tatovi, ljudje, ki so vpleteni v korupcijo, niso neumni. So pretkani ljudje. In če bodi videli, da ni nadzora, bodo priložnost izkoristili. Saj vemo - priložnost dela tatu. Hkrati komisija za preprečevanje korupcije, četudi obstaja komaj leto dni, med ljudmi uživa relativno veliko zaupanja. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je komisija za preprečevanje korupcije med institucijami, ki uživajo zaupanje, v zgornjem delu lestvice. Je pred policijo, krepko pred tožilstvom in krepko pred sodstvom. Ljudje, ki zaznavajo korupcijske pojave, se zato na ta organ obračajo. Posredujejo podatke.

Imate vtis, da je danes več ali manj korupcije kot pred letom dni?

Težko bi trdil, da je danes korupcije več. Prepričan pa sem, da je bo več, če bi komisijo za preprečevanje korupcije ukinili. Hkrati pa opažam, da postajamo vedno bolj neobčutljivi za klientelizem. S klientelizmom smo se ukvarjali zgolj med predvolilnim obdobjem. Zdaj se s tem ne ukvarja nihče več. Po drugi strani pa imamo kup poslancev, ki so hkrati župani. In kot župani poslansko funkcijo zlorabljajo za trgovanje z lokalnimi interesi. Nova oblast klientelistično prakso opravičuje z oceno, da je klientelistično ravnala že prejšnja oblast. Te ne želim opravičevati. Vendar pa slaba praksa prejšnje oblasti ne opravičuje slabe prakse sedanje oblasti.

Zakaj vas motijo poslanci, ki so hkrati župani?

Gre za konflikt interesov. Poslanci naj bi bili predstavniki vsega ljudstva, kot župani pa se mlatijo za lokalne interese. Župan bo kot poslanec deloval za koristi občine. Saj veste, Slovenija je dežela asfalta. Na vasi je glavna stvar, ki jo lahko obljubi politik, asfalt. In župan, ki je hkrati poslanec, se bo kot poslanec ukvarjal s tem asfaltom. Vendar poslanci z asfaltom res ne bi smeli imeti opravka.

Pa vam gre za to, da ohranite komisijo kot institucijo ali vam gre za zaščito Draga Kosa?

Osebno mi je vseeno, kdo je predsednik komisije, Drago Kos ali Franc Jožef, važno da je strokoven in neodvisen, da ima svojo lastno integriteto. Naša akcija nima zveze z Dragom Kosom. Ne strinjam pa se z oceno, da bi Kos, če bi odstopil, rešil obstoj komisije. Vtis imam, da si je vlada zadala cilj, da komisijo odpravi.

No, pobudo za ukinitev komisije je dala Jelinčičeva SNS.

Vendar ni Jelinčič tisti, ki je pisal zakon. Jelinčič sicer formalno stoji za predlogom, vendar je zakon dejansko nastal v vladajoči koaliciji. Koalicija, z izjemo Desusa, ukinitev komisije podpira. Kaj pa, če je že sam ta zakon korupcija? Kaj pa, če si Jelinčič, s tem, ko je formalni predlagatelj, rešuje kožo zaradi tožb, ki mu visijo nad glavo? Saj vemo, kje so nekateri spisi zastarali. Kakšni spisi so zastarali pri Brezigarjevi? In kakšni pri Cerarjevi? Prepričan pa sem, da je vladi trn v peti komisija za preprečevanje korupcije kot taka, ne pa Drago Kos.

Lahko trditev, da Jelinčič ni bil tisti, ki je napisal zakon, podkrepite s kakšnim dokazom?

Neposrednega dokaza nimam. Vendar že to, kako vladajoča koalicija podpira Jelinčiča, kaže na to, kdo je pravi avtor.