šolstvo in etika / Ministrova izredna profesura

V teh dneh je bila v ospredju predavateljska kariera ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Ta ne zaseda le enega glavnih položajev v Janševi vladi, ampak tudi predava. Na Fakulteti za javno upravo je nosilec predmeta Pravna ureditev javne uprave. Virantu se je sicer junija izteklo petletno habilitacijsko obdobje za docenta. Po domače povedano, potekla mu je licenca za predavatelja. Ker želi v prihodnje še predavati, je moral zaprositi za novo licenco, ki bo veljala nadaljnjih petih let. Imel je dve možnosti. Lahko bi ponovno zaprosil za isti naziv, torej za naziv docenta. A odločil se je zaprositi za višji naziv izrednega profesorja. Iz tega, kako je pridobil ta naziv in ali je do njega sploh upravičen, pa je nastala prava afera.

Ker je Virant petinsko zaposlen na Fakulteti za upravo, je marsikdo pričakoval, da bo skušal višji akademski naziv pridobiti prek svoje fakultete in Univerze v Ljubljani (UL). A odločil se je drugače. Obrnil se je na Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije, ki jo je na Brdu pri Kranju ustanovil Peter Jambrek. Jambrek in Virant se sicer zelo dobro poznata. Ko je bil Jambrek Bajukov notranji minister, je Viranta imenoval za državnega sekretarja. Poznata se tudi iz SDS in Zbora za republiko, ki mu Jambrek predseduje. Virant pa je pred kratkim za načelnico kranjske upravne enote izbral Jambrekovo ženo Olgo Jambrek, čeprav med prijavljenimi kandidati ni zbrala največ točk. Kosova komisija je sicer menila, da Virant s tem ni storil nič spornega.

Ker je Jambrekova fakulteta samostojen visokošolski zavod, ki ne sodi pod katero od univerz, je imel zadnjo besedo pri Virantovi habilitaciji Svet za visoko šolstvo. Predsednik tega pa je Peter Jambrek. Ta je torej nastopil v dvojni vlogi. Njegova fakulteta je Viranta predlagala za izrednega profesorja, "njegov" svet pa mu je ta naziv podelil. Zdi se, da gre za klasični konflikt interesov. Preseneča pa, da se je vanj zapletel največji zagovornik etike v Janševi vladi. Virant in Jambrek sicer trdita, da ne gre za nič spornega. Prvi pravi, da sam Jambrek ni imel skoraj nič pri njegovi habilitaciji, ker so postopek vodili drugi profesorji s fakultete. Drugi pa trdi, da se je na seji Sveta za visoko šolstvo vzdržal glasovanja o Virantu.

Temu so mnogi vseeno očitali, da se je na Svet za visoko šolstvo obrnil zato, da bi habilitacijo dobil hitreje. Krajši postopek je pričakoval tudi sam. "Malo sem se uštel, kajti postopek je trajal pol leta," je dejal za Mladino. Drugi - denimo nekdanji državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, nekdanji predavatelj in nekdanji direktor Inštituta Jožef Stefan dr. Tomaž Kalin - so Virantu očitali, da se je na Svet za visoko šolstvo obrnil tudi zato, ker na UL ne bi mogel postati izredni profesor. Zaradi pomanjkljive bibliografije. Baza podatkov Sicris namreč pokaže, da je imel Virant v zadnjih petih letih, ko je bil docent, dve objavi, ki sta skladni z metodologijo ARRS. Merila UL pa določajo, da mora imeti vsak, ki želi postati izredni profesor, tri takšne objave. Poznavalci sicer dopuščajo možnost, da je Virant dogovorjen za objavo kakšnega znanstvenega članka, vendar nanjo še čaka. Zakaj ima v bazi zbrani le dve objavi, nam ni uspelo izvedeti. Virant na naše konkretno vprašanje ni odgovoril, ker naj bi bil v zadnjih dneh zadevo že pojasnjeval. Na Kalinovo trditev se je odzval le v Financah. Zapisal je, da je avtor številnih zakonov in soavtor odločb ustavnega sodišča, zato naj bi bili Kalinovi očitki politično motivirani. Kalin te trditve zavrača in meni, da Virant ne loči med strokovnimi in znanstvenimi objavami: "To, da je minister državni uradnik in da dela dokumente, ga še ne kvalificira za znanstvenega delavca. Seznam v Sicrisu kaže, da minister v obdobju, ki velja za izvolitev, pogojem ni zadostil."

Na ljubljanski univerzi, kjer so pred tedni potrdili, da Virantova bibliografija po njihovih merilih res ne bi zadoščala za naziv izredni profesor, zdaj pravijo, da stvari ne morejo komentirati. Videti bi morali celotno prijavo. Tudi na Pravni fakulteti, ki bi v sklopu UL odločala o Virantovi habilitaciji, zadeve niso želeli komentirati. Jambrekova fakulteta sicer pri podeljevanju nazivov uporablja enaka merila kot UL. Niti Jambrekovi fakulteti niti Svetu za visoko šolstvo pa se zgolj dve Virantovi objavi, vpisani v bazi Sicris, nista zdeli sporni. Zakaj, bi lahko najbolje razbrali iz mnenja, ki so ga o Virantovi habilitaciji pripravili trije profesorji Jambrekove fakultete. A njihovega mnenja nam do zaključka redakcije ni uspelo dobiti.

Minister Virant je v celotni zgodbi o habilitaciji priznal eno napako. Priznal je, da v novem študijskem letu ni pridobil dovoljenja premiera Janeza Janše, na podlagi katerega lahko poleg ministrske dejavnosti opravlja še profesorsko. Pravi, da je narobe razumel predpise. A Janševo dovoljenje bo nedvomno dobil. Tako bo lahko opravljal profesorsko dejavnost na dveh fakultetah. Ne le na Fakulteti za upravo, temveč tudi na Jambrekovi fakulteti, kjer še ne predava, si pa tega želi. Vprašanje je, ali ne bo s tem kršil posebnega etičnega kodeksa vlade, ki ga je pred enim letom spisal prav on sam. Kodeks namreč določa, da morajo ministri svoje profesorsko delo zmanjšati na minimum. Da ne bi zaradi dodatne službe trpelo njihovo delo v vladi. A oče etičnega kodeksa v svojem ravnanju ne vidi ničesar neetičnega. Tako kot ničesar neetičnega ne vidi v vlogi Petra Jambreka pri svoji habilitaciji.