svoboda tiska / Posel končan, kdo je naslednji?

Sredi tedna je bilo na drugi strani Dela objavljeno nenavadno sporočilo. Izjava, ki sta jo podpisala aktiv novinarjev Dela in hišni sindikat, se bere kot poziv. Poziv upravi največjega slovenskega časopisa, za katerega se zdi, da je napisan v času revolucionarnega nasilja. Kaj je zmotilo novinarje? Če spregledamo zahteve po boljši organizaciji novinarskega dela, so bistveno bolj zanimive tiste, ki obtožujejo slovensko vlado. V pozivu je zapisano, "da je dnevnik Delo pod političnim pritiskom, oblast ga želi politično preurediti in utišati". Dejstvo, da na novinarje pritiska politika, ni nič novega. Z mediji bi bilo nekaj narobe, če bi v svojih uvodnikih in komentarjih samo branili odločitve aktualne oblasti. Čeprav takšni tudi obstajajo. A izjava novinarjev ima svoje nadaljevanje. Politični pritisk ima tudi institucionalno (po)moč. "Pri tem se politika s svojimi pritiski skriva za lastniki in uporablja svoj vpliv nanje. Ti se v časopis bodisi ne vtikajo, vendar dopuščajo politično kupčevanje z njimi (Laško, Kad in Sod), bodisi se naglo spreminjajo (KD Group) in so prav tako vpleteni v politične igre." Teza, ki jo zagovarjajo Delovi novinarji, je torej naslednja. Ker je časopis kritičen do oblasti, kar je del profesionalne drže vsakega novinarja, vlada poskuša to kritiko omiliti. Namesto macole raje uporablja prefinjene vzvode lastniškega vplivanja. Na pisanje Delovih novinarjev tako ne vpliva vlada, pač pa lastniki Dela. Lastniki Dela pa so v neposredni ali posredni povezavi z Gregoričevo. Kot pravijo novinarji, je vse skupaj zabeljeno z zniževanjem mase za honorarje. Na Delu pa naj bi obstajali tudi načrti za ukinitev določenih rubrik in strani.