new age politik / Predsednikova etika za novo tisočletje

Problem je v zaporedju. Dr. Janez Drnovšek je dobro desetletje veljal za politika, ki suvereno uporablja makroekonomsko argumentacijo. Če se mu je dozdevalo, da bi neka argumentacija smrdela po ideologiji, se je temi skušal izogniti. To sicer ne pomeni, da je bil zato v resnici neideološki. A recimo, da mu je uspevalo graditi vtis politika, ki ga zanimajo pragmatične rešitve, ne pa ideologija. Dr. Drnovšek je več kot desetletje veljal za političnega realista. Politika je umetnost možnega, je vejalo v času, ko je vodil vlado. Za etične razmisleke ni bilo ravno veliko prostora. Kot pragmatik je bil politik, ki je znal sklepati kompromise. Ti kompromisi so bili občasno gnili, a so omogočali obstoj koalicij. Seveda je paradoks, če je gniloba vezno tkivo političnega prostora. A tako pač je.