Nagrada za nadlegovalca?

Nekdanji državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol naj bi v kratkem postal veleposlanik. Koprol naj bi bil resen kandidat za vodjo stalne misije RS pri Združenih narodih, ki ima sedež v New Yorku. Sedanjemu veleposlaniku pri ZN Romanu Kirnu, ki je bil imenovan leta 2002, se namreč izteka mandat. Koprol naj bi bil morda v igri tudi za veleposlaniški sedež v Atenah. Tudi veleposlanici v Grčiji Jožici Puhar se namreč izteka mandat. Če neuradne informacije držijo, naj bi sklenila vlada z uglednim položajem v diplomaciji nagraditi človeka, ki je bil pred dobrim mesecem dni deležen obtožb o spolnem nadlegovanju sodelavk in ki je kmalu po razkritju teh namigovanj odstopil s položaja državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade.

Spomnimo. Januarja so Slovenske novice objavile vest, da naj bi Marcel Koprol, direktor vladne službe za evropske zadeve, tako rekoč "minister" za evropske zadeve, spolno nadlegoval štiri sodelavke. Nadlegoval naj bi jih doma in na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju. Nadlegovane uslužbenke naj bi skušale svojo stisko, nemoč in ogorčenje nad vedenjem državnega sekretarja najprej urediti interno, vendar naj bi pri nadrejenih namesto na razumevanje naletele na posmeh in naslajanje. Kot so še zapisali v Slovenskih novicah, naj bi se zato odločile poiskati pomoč zunaj ustanov, v katerih so zaposlene. Čeprav je šlo za visokega vladnega funkcionarja, je zgodba medije pustila hladne. Povzela in nadaljevala jo je le Mladina. Če namreč očitki o spolnem nadlegovanju držijo, naj bi Koprol kršil spolno nedotakljivost podrejenih delavk, obenem pa naj bi zlorabil tudi svoj šefovski položaj. Kazenski zakonik takšno ravnanje opredeljuje kot kaznivo, zanj pa predvideva do triletno zaporno kazen.

Koprola smo januarja vprašali, ali očitki o spolnem nadlegovanju držijo. Odgovor so nam poslali iz vladne službe za evropske zadeve, kjer so zapisali, da Koprol "ni na delovnem mestu v Ljubljani ali v Bruslju nikogar od zaposlenih nadlegoval, zahteval od njih določen stil oblačenja ali celo izsiljeval spolni odnos". Iz neuradnih virov pa smo slišali drugačne informacije. Več virov, med seboj nepovezanih, nam je povedalo, da naj bi do nadlegovanja res prišlo in da naj bi bilo nadlegovanih več uslužbenk. Vendar pa naj bi bile žrtve, potem ko je njihova stiska naletela na gluha ušesa pri nadrejenih, z razkritjem zgodbe preveč izgubile. V kako veliki stiski naj bi se znašle domnevno nadlegovane sodelavke, pove podatek, da tudi po Koprolovi razrešitvi niso bile pripravljene govoriti o njegovih domnevnih dejanjih. Vsi, ki naj bi karkoli vedeli o domnevnem nadlegovanju, naj bi namreč dobili prepoved govorjenja o tem. Po nekaterih informacijah naj bi žrtve dobile tudi denarno odškodnino. To naj bi bila kompenzacija za molk in tudi za umik ovadbe. Na slovenski policiji in tožilstvu so sicer zanikali, da bi prejeli kakršnokoli ovadbo zoper Koprola. A ovadba naj bi obstajala, le da naj bi bila kmalu potem, ko je bil vložena, umaknjena. Če to drži, so bile domnevne žrtve izpostavljene dodatnim pritiskom, Koprolov delodajalec - predsednik vlade oziroma vlada RS - pa se je odločil namesto žrtev zaščititi napadalca. Da zadeva ne bi prišla v javnost, naj bi skušal med drugim poskrbeti tudi nekdanji specialec v Morisu, zdaj pa strokovnjak za varnost Darko Njavro.

Le teden dni po objavi prvega članka o domnevnem nadlegovanju podrejenih je Koprol vlado zaprosil, naj ga razreši s položaja. Uradno seveda ne zaradi afere o spolnem nadlegovanju, temveč zaradi "osebnih razlogov". Potem ko je le eno leto vodil vladno službo za evropske zadeve, naj bi si zaželel nove izzive poiskati v diplomaciji. Januarja je bilo tako o Koprolovi nadaljnji karieri slišati dve varianti. Po prvi naj se mu na zunanjem ministrstvu zaradi afere o nadlegovanju ne bi obetala ravno visoka funkcija. Po drugi naj bi se mu, nasprotno, obetal veleposlaniški položaj. Sprva se je omenjalo, da naj bi se Koprol zaposlil na generalnem konzulatu v Trstu. A očitno bo vendarle posegel po veliko višjem položaju.

Informacijo smo skušali preveriti pri vladnem tiskovnem predstavniku Valentinu Hajdinjaku. Povedal nam je, da so konkretni podatki o postopkih zaupni, zato jih ne more niti potrditi niti zanikati. Tudi na zunanjem ministrstvu so se izognili odgovoru na vprašanje, ali drži, da naj bi si Koprol obetal položaj veleposlanika. Odgovorili so nam le, da je Koprol trenutno "zaposlen v MZZ na diplomatskem delovnem mestu diplomata 1. ranga (pooblaščeni minister) in ne zaseda položaja". Molk sicer ni presenetljiv, saj postopki za imenovanje diplomatov praviloma postanejo javni šele, ko parlamentarni odbor za zunanje zadeve zasliši kandidata, ki ga predlaga zunanje ministrstvo, oziroma ko se s predlogom strinja tudi država ali institucija gostiteljica. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve Koprola za zdaj še ni zaslišal. Predlog o njegovem imenovanju na veleposlaniški položaj je torej še v dokaj zgodnji fazi. Kljub temu pa naj bi imel Koprol v tem trenutku zagotovljeno podporo zunanjega ministrstva.

Koprol je bil leta 1997 predlagan za veleposlanika na Kitajskem. Zaslišanje na pristojnem parlamentarnem odboru je dobro prestal, potem pa se je zapletlo. Kitajska je začela zavlačevati s podpisom njegovega imenovanja, menda zato, ker naj bi imel premalo posluha za njihov družbeni sistem, nato se je nad njim zamislil tudi takratni predsednik republike Milan Kučan ... Na koncu z imenovanjem ni bilo nič. Zdaj naj bi bil Koprol pred novim veleposlaniškim izzivom. Najmanj sporno pa se zdi, da bi Slovenijo v mednarodni ustanovi, kakršna so Združeni narodi, zastopala oseba, ki naj bi po pričevanju številnih virov večkrat kršila nedotakljivost sočloveka.