Dohodnina za telebane

Res je sicer, da smo obrazec za napoved dohodnine za leto 2005 dobili brezplačno na dom, toda hkrati smo s presenečenjem ugotovili, da so nekdanje štiri strani narasle na osem, k obrazcu pa je davkarija priložila še zastrašujočih šestnajst strani navodil. Nova vladna garnitura torej ni izpolnila obljube, da bo zadeve poenostavila. Ravno nasprotno. Z vsemi dopolnitvami zakona o dohodnini so stvari še bolj zapletli. Časa za poglabljanje v podrobnosti zmanjkuje, saj je treba napoved oddati do konca tega meseca. Nič čudnega torej, da je davčna uprava po pošti, telefonu in na elektronski naslov prejela skoraj 68.000 vprašanj zmedenih davčnih zavezancev. Res je sicer, da je koncept novih navodil takšen, da zavezanca vodijo skozi napoved. Za vsako posamezno rubriko v obrazcu je v navodilih pojasnilo, kaj in kako se vanjo vpiše. A hkrati je tudi res, da je novi obrazec še enkrat obsežnejši od starega. Po novem so namreč v obdavčitev načeloma zajeti vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu o dohodnini izrecno navedeni kot izvzeti ali oproščeni plačila dohodnine. Pri tem je treba vedeti, da se za dohodek šteje vsako povečanje ekonomske blaginje posameznika. Torej ne le plača, avtorski honorar, najemnina, subvencija ali katastrski dohodek, pač pa tudi obresti, dividende, dohodek iz vzajemnih skladov, dohodek iz prenosa premoženjske pravice, pa tudi nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah, priznavalnine in štipendije. Ker je nova zakonodaja hkrati uvedla cel kup izjem, je zmeda popolna. Podrobnosti je seveda preveč, zato smo se omejili le na najpomembnejše novosti, še zlasti tiste, zanimive za širši krog zavezancev, ki si ne morejo ali si zelo težko privoščijo drage storitve zasebnih davčnih svetovalcev.

Obdavčen tudi dohodek iz tujine

Prva pomembna novost je načelo obdavčitve svetovnega dohodka. To pomeni, da morajo rezidenti Slovenije v dohodninskem obrazcu napovedati vse prejete dohodke, tiste, ki so jih zaslužili v Sloveniji, prav tako kot tiste, ki so jih zaslužili kjer koli drugod po svetu, tudi če je bila ob izplačilu teh dohodkov že plačana akontacija dohodnine v tujini. Rezidenti Slovenije, ki so lani prejemali dohodke iz tujine, so morali davčnemu organu te dohodke praviloma napovedati že med letom. Kdor je na to pozabil, naj ga ne skrbi. Težavo bo odpravil že s tem, da bo dohodke vključil v letno davčno napoved. V izogib dvojni obdavčitvi je pomembno, da v posebno polje dohodninskega obrazca vpišete znesek davka, ki je bil že plačan v tujini. Če tega podatka ne boste vpisali, bodo dohodki, zasluženi v tujini, dvojno obdavčeni.

Zdaj pa k vprašanju, kdo je sploh rezident Slovenije. Najpomembnejše merilo za ugotavljanje rezidentstva je uradno prijavljeno stalno prebivališče. Kaj to pomeni v praksi? Če ste na primer v začetku lanskega leta odjavili stalno prebivališče v Sloveniji in prijavili stalno prebivališče v Avstriji in ste bili leta 2005 zaposleni v Avstriji, ste po mednarodnih konvencijah rezident Avstrije. Če pa ste se lani zaposlili v Avstriji in ob odhodu niste odjavili stalnega prebivališča v Sloveniji, ampak ste v Avstriji prijavili le začasno prebivališče, ste rezident Slovenije in morate torej letno davčno napoved oddati v Sloveniji. Ker v Avstriji veljajo višje osebne olajšave in drugačna dohodninska lestvica, je obdavčitev z letno dohodnino v Avstriji ugodnejša kot v Sloveniji. Iz tega je mogoče logično sklepati: če boste tudi leta 2006 zaposleni v Avstriji, odjavite stalno prebivališče v Sloveniji, saj boste tako prihranili kar nekaj denarja.

Kaj pa, če imate stalno prebivališče v dveh državah hkrati? Če je tako, davkarija pri ugotavljanju rezidentstva upošteva dodatna merila, na primer kje živi vaša družina, kje imate odprte račune, kje je večina vašega premoženja itd. Elda Romac Šircelj iz zasebnega podjetja za davčno svetovanje Šircelj Consulting, d. o. o., pravi, da je največ ravno primerov, ko kdo za dalj časa odpotuje na delo v tujino in pri tem ne odjavi stalnega prebivališča v Sloveniji, hkrati pa prijavi stalno prebivališče v tujini. Pri izpolnjevanju dohodninskega obrazca morate biti pozorni še na dve podrobnosti: če ste bili lani rezident Slovenije le del leta, na prvi strani obrazca vpišete obdobje leta, v katerem ste bili rezident Slovenije. Te rubrike seveda ne izpolnite, če ste bili rezident Slovenije vse leto. Če ste bili lani rezident ene od držav člani EU (nerezident Slovenije) in ste izpolnjevali pogoje za uveljavljanje olajšav za rezidente držav članic EU, lahko s tem, da obkrožite oznako "DA", v napovedi uveljavljate splošno olajšavo, seniorsko olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Dohodki iz odvisnega in neodvisnega razmerja

Bistvena novost je v razmejitvi aktivnih dohodkov (to so dohodki, ki so bili doseženi z delom) na dohodke iz odvisnega in neodvisnega razmerja. Razlika je pomembna zaradi morebitnih davčnih posledic, zato si oglejmo podrobnosti. Dohodek iz odvisnega razmerja je dohodek iz zaposlitve (v dohodninskem obrazcu ima oznako 1000). Ta zajema dohodek iz delovnega razmerja (oznaka 1100) in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (oznaka 1200). Dohodek iz neodvisnega razmerja pa je dohodek iz dejavnosti (oznaka 2000). Ali je posamezen dohodek iz odvisnega ali neodvisnega razmerja, je bilo opredeljeno že ob izplačilu dohodka. Povedano drugače: vrsto razmerja že ob izplačilu opredeli izplačevalec dohodka, na primer podjetje, ki vam je dohodek izplačalo. Posameznik, ki je na primer lani prejemal avtorske honorarje, lahko ugotovi, ali je izplačevalec dohodka ta dohodek opredelil kot dohodek iz odvisnega razmerja (v tem primeru ima na obvestilu oznako 1230), kot dohodek iz neodvisnega razmerja (na obvestilu oznaka 2200 ali 2300) ali kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice (na obvestilu oznaka 4200). Oznake na izplačilu so enake oznakam na dohodninskem obrazcu, kar vam delo precej olajša.

Poglejmo primer iz prakse. V pisarni RTV sedita dva novinarja. Eden je v rednem delovnem razmerju, drugi ima sklenjeno avtorsko pogodbo. Pri obeh velja, da prejemata dohodek iz odvisnega razmerja, ker je tudi narava razmerja pri obeh enaka. Delodajalec obema omogoča enake razmere za delo, od računalnika, stola, mize do telefona itd. Če pa eden od novinarjev napiše članek sam, za svojim domačim računalnikom, in ga proda neki časopisni hiši, je to dohodek iz neodvisnega razmerja. Pri obračunu davka se razlika med dohodkom iz odvisnega in dohodkom iz neodvisnega razmerja ne pozna. V obeh primerih so priznani 10-odstotni normirani stroški, plača pa se 25-odstotna akontacija dohodnine. Zakaj je torej pomembno vedeti, za katero vrsto aktivnega dohodka gre? Ker je od tega odvisno, ali ste oziroma niste zavezanec za DDV. Če ste leta 2005 prejeli več kot 5 milijonov tolarjev dohodkov iz neodvisnega razmerja, se morate pri davčni upravi prijaviti kot zavezanec za obračun in plačilo DDV. Če pa ste več kot 5 milijonov zaslužili iz odvisnega razmerja, vam prijave za vpis v register zavezancev za DDV ni treba vložiti, saj se DDV pri tej vrsti dohodkov ne obračunava in ne plačuje. Davčni organ tu ne bo poznal milosti. Če se v register zavezancev za DDV ne boste prijavili, pa bi se morali, lahko pričakujete klic z davčne uprave.

Pri dohodku iz zaposlitve je dobro vedeti, da se zaradi posebnega sistema olajšave za prejemnike pokojnin in nadomestil iz naslova obveznega socialnega zavarovanja ločeno prikazujejo podatki o pokojninah (v obrazcu oznaka 1106), nadomestilih po predpisih obveznega pokojninskega zavarovanja (oznaka 1107) in drugih nadomestilih iz naslova obveznega socialnega zavarovanja (oznaka 1108). Olajšava se po novem prizna v obliki odbitka dohodnine, ki se prizna samodejno. Odpravljen je torej sistem obrutenja pokojnin in nadomestil ter obračunane in neplačane akontacije dohodnine. Pa še to: pri nadomestilih za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu lahko uveljavljate dejanske stroške (vpišete jih pod oznako 1109), seveda pa to lahko naredite le na podlagi dokazil in posebnih evidenc.

Obdavčene tudi subvencije

Za trenutek se pomudimo pri napovedi dohodkov iz kmetijstva, ki jih v obrazcu najdemo pod oznako 3000. Po novem se v davčno osnovo poleg katastrskega dohodka neposredno vštevajo tudi kmetijske subvencije. Te se - ne glede na to, komu so bile izplačane - pripišejo v sorazmernem delu vsakemu članu gospodinjstva prejemnika, ki ima katastrski dohodek. Posledica tega je, da mora vsak zavezanec, ki se mu kmetijske subvencije pripišejo, v svoji dohodninski napovedi navesti tele podatke: prejemnika subvencije, znesek, ki se všteva v davčno osnovo, prejet za kmetijo, zavezance v gospodinjstvu, ki se jim ti dohodki pripišejo, ter del dohodka, ki se pripiše njemu osebno. Druga pomembna novost je, da lahko v dohodninski napovedi uveljavljate znižanje katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč in olajšavo za investiranje. Po starem sistemu se je namreč o tem odločalo v posebnih postopkih med letom. Pri katastrskem dohodku je kar nekaj težav, če je oseba zemljišče že prodala, a zamenjava lastništva zaradi počasnosti postopkov še ni zavedena v zemljiški knjigi. Je ta oseba še vedno dolžna plačati katastrski dohodek? Na davčni upravi so odgovorili, da oseba, ki je zemljišče prodala ali kupila, pa to še ni zavedeno v zemljiški knjigi, lahko ob predložitvi dokazil (pogodba, potrdilo o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga) pri davčnem organu poda vlogo, da za davčne namene za dejanskega uporabnika zemljišča določi novega lastnika zemljišča. Kaj to pomeni v praksi? Če gre za majhno zemljišče, se lahko zgodi, da vas bodo koleki, ki jih boste prilepili na vlogo, stali skoraj toliko kot znaša vaša davčna obveznost iz naslova katastrskega dohodka. A tu ni pomoči. Davkarije namreč ne zanima to, da za zaplet niste krivi vi, ampak neažurirana zemljiška knjiga.

Brez oddane napovedi ni akontacije

Z januarjem lani je bila uvedena bistvena novost, namreč da so dijaki in študenti za svoje delo, opravljeno na podlagi napotnice študentskega servisa, morali plačevati akontacijo dohodnine. Od januarja do konca maja lani se je akontacija dohodnine obračunavala po stopnji 12,5 odstotka od posameznih dohodkov, ki niso presegali 74.000 tolarjev, oziroma po stopnji 25 odstotkov, če so dohodki presegali 74.000 tolarjev. Od začetka junija lani pa se akontacija dohodnine od posameznih dohodkov, ki ne presegajo sto tisočakov, ne obračunava, od višjih zneskov pa se obračunava po stopnji 25 odstotkov. Dijak ali študent, ki je lani z delom prek študentskega servisa in z drugimi obdavčljivimi prihodki zaslužil prek 564.400 tolarjev, je dolžan oddati dohodninsko napoved. Če tega zneska ni dosegel, mu dohodninske napovedi ni treba oddati. Toda pozor: tudi če omenjenega zneska ni dosegel, a je lani plačal kakršno koli akontacijo dohodnine, mu svetujemo, da napoved dohodnine vseeno odda. Če namreč napovedi ne bo oddal, bo s tem izgubil pravico do vračila že plačane akontacije dohodnine, s tem pa se bo brez potrebe odpovedal delu zaslužka.

Kako je z olajšavami? Dijak ali študent lahko uveljavlja posebno osebno olajšavo v višini 1,2 milijona tolarjev pod pogojem, da je imel status in da ni bil starejši od 26 let. Dijaku ali študentu, ki ima status in je starejši od 26 let, se olajšava prizna, če se je na študij vpisal najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let, pri čemer za dodiplomski študij velja, da mu ta olajšava pripada, če je od dneva vpisa minilo največ šest let, za podiplomski študij pa, če so minila največ štiri leta. Olajšavo lahko uveljavlja samo, če njegovi skupni obdavčljivi dohodki niso presegli 1,6 milijona tolarjev, prizna pa se mu samo za dohodke, ki jih je zaslužil z delom prek študentskih servisov. V skupen znesek obdavčljivih dohodkov, ki ne sme biti večji od 1,6 milijona tolarjev, se štejejo vsi dohodki iz naslova dela (kot so avtorske pogodbe ali pogodbe o delu), katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), dobiček iz kapitala, pokojnina po starših, različne nagrade in tisti del kadrovske štipendije, ki je višji od minimalne plače. Niso pa v ta znesek vštete štipendije, subvencije, otroški dodatek, rejnine, preživnine, sodno priznane odškodnine ali pomoči humanitarnih organizacij. Od zaslužka prek študentskih servisov se dijaku ali študentu najprej priznajo normirani stroški v višini 10 odstotkov, od razlike pa lahko v segmentu študentskega dela obdavčljive prihodke zniža za 1,2 milijona tolarjev. Razliko lahko dijak ali študent zniža še za 564.400 tolarjev splošne davčne olajšave, če ga seveda starši ne bodo uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana v svoji lastni dohodninski napovedi.

Za vzdrževanega družinskega člana se šteje otrok do 18. leta starosti, pa tudi otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta (pavzerji!) nadaljuje šolanje in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Če študent, starejši od 18 let, prejema družinsko pokojnino, se šteje, da prejema redne dohodke iz zaposlitve, zato starši zanj ne morejo uveljavljati olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Pa še nekaj. Dijak ali študent, ki je lani zaslužil obdavčljive dohodke, ki so bistveno višji od 1,6 milijona tolarjev, in se mu posebna osebna olajšava ne prizna, lahko s starši preračuna, ali se jim bolj splača, da uveljavi splošno olajšavo v svoji napovedi ali da starši zanj uveljavljajo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Na preračun seveda bistveno vpliva davčna osnova staršev in njihova mejna davčna stopnja. Preračun, ki vam bo pokazal, katera možnost se bolj izplača, lahko naredite kar prek programov, ki jih najdete na spletu.

Dohodek iz premoženja

Pomembne so tudi novosti pri dohodku iz premoženja. Na davčni upravi smo izvedeli, da se zdi zavezancem ta del obrazca najtežje razumljiv, zato je prav, da mu namenimo nekaj besed. Dohodek iz premoženja zajema dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek iz prenosa premoženjske pravice, obresti, dividende in dohodek iz vzajemnih skladov. Pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem ni bistvenih sprememb. Davčno osnovo si lahko znižate za stroške vzdrževanja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja, ali pa uveljavljate normirane stroške v višini 40 odstotkov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, pri čemer ni pomembno, ali gre za opremljeno ali neopremljeno stanovanje ali poslovni prostor. Se pa navedeni stroški ne priznavajo, če v najem oddajate kmetijsko ali gozdno zemljišče ali pri podnajemu. Dohodnina se ne plačuje od oddajanja premičnin v najem, razen od oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva.

Pomembnejša je sprememba pri dohodku iz premoženjskih pravic, kamor na primer spadajo dohodki iz odstopa pravice do izkoriščanja materialne avtorske pravice ali materialne pravice izvajalca. Če ste z avtorskimi honorarji iz neodvisnega razmerja v zadnjih zaporednih 12 mesecih zaslužili več kot 5 milijonov tolarjev (na obrazcu se ta dohodek vpiše pod oznako 4200), se morate vpisati v register zavezancev za DDV. Posledično se ti dohodki ne obravnavajo več kot dohodki iz prenosa premoženjskih pravic, pač pa kot dohodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da se morate vpisati v ustrezen register in prijaviti kot samostojni podjetnik. To področje zadeva tudi ljudi, ki so sicer v rednem delovnem razmerju, na primer na neki fakulteti, in tam prejemajo plačo, hkrati pa predavajo zunaj fakultete in pišejo članke ter tako zaslužijo avtorske honorarje iz neodvisnega razmerja. Ko ta oseba iz neodvisnega razmerja zasluži več kot 5 milijonov tolarjev, postane zavezanec za DDV in mora izdajati račune, poleg tega se mora registrirati kot samostojni podjetnik.

Precejšne so tudi spremembe glede obresti. Po starem sistemu so bile obdavčene le obresti od posojil, danih fizičnim ali pravnim osebam. Po novem so obdavčene vse obresti, razen tistih, ki so po zakonu posebej izvzete. Začnimo s tem, kar je izvzeto. Dohodnina se ne plačuje za obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov ali prispevkov, obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu, obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za deset let (izjema so obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe), dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se izplača zaradi smrti osebe, ter dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, če je sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ista oseba in ni podana zahteva po izplačilu odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom desetih let od dneva sklenitve življenjskega zavarovanja. Dohodek, ki je dosežen na podlagi življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005, se ne obdavčuje. Poleg tega tudi ni obdavčenih 50 odstotkov zneska obresti na obveznice iz denacionalizacije. Skratka, znesek obresti na obveznice iz denacionalizacije vpišete v celoti (v obrazcu pod oznako 9015), nato pa bo davčni organ samodejno v obdavčitev zajel le polovico tega zneska.

Kaj pa je obdavčeno? Obresti, dosežene iz naslova denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ter obresti na dolžniške vrednostne papirje (obveznice), s katerimi se trguje na borzi, pri čemer bodite pozorni na to, da je obdavčen samo tisti del obresti, ki presega vrednost 300.000 tolarjev. Pa še tu za leto 2005 velja izjema. Prehodne določbe zakona o dohodnini namreč določajo, da se v letno davčno osnovo všteva le deset odstotkov od doseženih obresti. Poglejmo na primeru. Če imate v banki vezan denar in ste lani iz tega naslova zaslužili 2 milijona tolarjev obresti, boste v dohodninsko napoved (pod oznako 4301) vpisali znesek 2 milijona tolarjev. Davčni organ vam bo samodejno priznal zmanjšanje davčne osnove za neobdavčeni del tristo tisočakov, prav tako samodejno pa vam bo v letno davčno osnovo vštel le 10 odstotkov obresti, ki presegajo tristo tisočakov. V tem primeru bo torej vaša osnova za odmero znašala 170.000 tolarjev (2 milijona minus 300.000 je 1,7 milijona; deset odstotkov od 1,7 milijona pa je 170.000). Pri tem v podjetju Šircelj Consulting opozarjajo, da je treba v dohodninsko napoved vpisati tudi obresti, ki so nižje od 300.000 tolarjev, pa čeprav je jasno, da zanje ne boste plačali nobenega davka. Nova zakonodaja je pri obrestih stvari nesmiselno zapletla. Upokojencem, ki so lani prejemali le povprečno ali nižjo pokojnino, dohodninske napovedi za leto 2005 ne bi bilo treba oddati. Če pa so hkrati prejeli tudi obresti iz depozita, bodo napoved vendarle morali oddati. Zadevi se ne bodo mogli izogniti niti tisti, ki so zaslužili le borih tisoč tolarjev obresti. Čemu je tako, ni jasno. Če ne bodo plačali davka, zakaj sploh morajo oddati dohodninsko napoved? Popoln nesmisel.

Več olajšav za rešitev stanovanjskega vprašanja

Končajmo z veselo novico: po novem imate na voljo več olajšav za različne namene. Davčno osnovo je mogoče znižati za največ 6 odstotkov in za znesek plačanih samoprispevkov. Rubrika olajšav za različne namene je razdeljena na štiri dele, in sicer A, B, C in D. Če ste sredstva vložiti v katerega od devetih namenov, navedenih pod oznako A, se vam prizna olajšava v višini največ 2 odstotkov. Med te namene po novem spadajo tudi plačilo šolnine ali zneskov za nakup učbenikov in strokovne literature za vzdrževane otroke, stroški za priklop na splet in nakup ustrezne terminalne opreme, pa tudi plačani zneski za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja ter plačilo glavnice za stanovanjsko posojilo, ki ste ga najeli za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Bodite pozorni, da pod oznako A4 kot olajšavo ne navedete tudi stroškov plačila obresti za stanovanjsko posojilo. Za ta namen je namreč posebej predvideno okence pod oznako B, olajšava pa v tem primeru znaša največ 2 odstotka. Zadevo lahko poenostavimo tudi takole: lani ste najeli posojilo in si z njim kupili stanovanje ter si tako rešili stanovanjsko vprašanje. Pri izpolnjevanju dohodninske napovedi za leto 2005 lahko pod oznako A4 uveljavljate 2-odstotno olajšavo pri stroških nakupa stanovanja in stroških glavnice za posojilo, pod oznako B pa še dodatno 2-odstotno olajšavo pri stroških obresti za posojilo. Skupaj vam torej pripada olajšava v višini največ 4 odstotkov.

Če ste hišo ali stanovanje plačali s posojilom ali z lastnimi sredstvi, lahko 4-odstotno olajšavo uveljavljate tudi pod oznako C, vendar morate vedeti, da olajšava, vpisana pod oznako C, izključuje olajšavi pod oznakama A4 in B. Najpametnejša je rešitev, po kateri olajšavo za plačane zneske za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja in za plačilo glavnice in obresti v zvezi s stanovanjskim posojilom uveljavljate pod oznako C, s čimer si boste davčno osnovo znižali za 4 odstotke, hkrati pa si davčno osnovo znižate še za dodatna 2 odstotka tako, da uveljavljate olajšavo za namene, zapisane pod oznakami A1, A2, A3, A5, A6, A7, A8 in A9. V tem primeru bo vaša skupna olajšava lahko znašala 6 odstotkov, to pa je skrajna meja, ki je sploh dovoljena. Pri tem ne pozabite, da olajšavo za stroške, ki jih imate z reševanjem stanovanjskega vprašanja, lahko uveljavljate samo zase. Če vam starši kupijo stanovanje, ne morete uveljavljati olajšave, ker niste vložili svojega denarja, prav tako te olajšave ne morejo uveljavljati starši, ker niso rešili svojega, pač pa vaše stanovanjsko vprašanje. Kaj je torej najpametnejša rešitev, pri kateri iztržite največjo olajšavo? Da vam starši dajo denar, nato pa si stanovanje kupite sami in ta strošek uveljavljate kot olajšavo v svoji dohodninski napovedi. Ta nasvet si je dobro zapomniti za prihodnje leto, seveda če se zakonodaja vmes ne bo spremenila.

Poglavje zase je oznaka D, saj pod njo vpišete znesek morebitnega plačila samoprispevka, pri čemer se ta olajšava prizna v celotni višini plačanega samoprispevka. Kot vedno pa seveda tudi tokrat velja, da med olajšave ne gre nič, česar ne morete dokazati z računi ali drugimi dokazili.