Pošast v Tržaškem zalivu

Zemljepisna širina 45 36' 52”, zemljepisna dolžina 13 34' 06”. Na tem stičišču sredi Tržaškega zaliva, trinajst kilometrov od Trsta, dvanajst kilometrov od Fossalona pri Gradežu in en kilometer od mednarodnih voda, naj bi v kratkem zrasel terminal za sprejemanje in uplinjevanje tekočega plina. Tako vsaj načrtuje družba Terminal Alpi Adriatico iz italijanskega Tržiča (Monfalcone), last španske multinacionalke Endesa Europa. Njen načrt si je v bistvu že zagotovil tudi privoljenje deželnega predsednika Riccarda Illyja. 15. februarja je namreč finančna družba Friulia, v kateri ima večinski delež ravno Illyjeva deželna uprava, podpisala sporazum z družbo Endesa, ki predvideva finančno soudeleženost Friulie pri gradnji plinskega terminala. Ali drugače rečeno: betonsko ploščad sredi Tržaškega zaliva naj bi gradila tudi dežela Furlanija - Julijska krajina.

Španski načrt

Platforma, dolga 273 metrov, široka 109, visoka pa 42, bo stala na drogovih, ki jih bodo predhodno zasadili v morsko dno. Ob njej bodo pristajale posebne ladje, dolge okrog 300 metrov, usposobljene za prevoz tekočega plina: predvidevajo, da jih bo v enem letu priplulo okrog sto. Vsaka izmed njih lahko prevaža od sedemdeset tisoč do sto šestdeset tisoč kubičnih metrov tekočega plina hkrati, ki ga bodo po pristanu “raztovorili” v dva ogromna rezervoarja. Naravni tekoči plin (ali LNG, Liquid Natural Gas), ki bo priplul v plinski terminal sredi Tržaškega zaliva, bo imel tempertauro do -160,5 C. Tako utekočinjeni plin ima namreč šestokrat manjši volumen, kar seveda zagotavlja neprimerno večji dobiček. Iz rezervoarjev bodo tekočino s pomočjo posebnih črpalk prenesli k uparjalnikom, ki jih bo v največji meri (80 %) poganjala morska voda. Segrevalni proces predvideva, da se tekoči plin pretaka skozi vrsto cevi, ki jih obdaja morska voda, vse dokler se tekočina ne segreje dovolj in ponovno uplini. Pridobljeni plin bodo nato spustili v podmorski plinovod, dvanajst kilometrov dolgo izolirano cev, ki bo tekla po morskem dnu in bo prekrita s cementom. Kopno bo dosegel v bližini Fossalona, nedaleč stran od izliva reke Soče, od tu pa bo plin “prevozil” še nadaljnih devetnajst kilometrov in končno dosegel postajo Snam Rete Gas pri Vilešu (Villesse) ter se vključil v državno plinsko omrežje.

Letno naj bi terminal proizvedel okrog osem milijard kubičnih metrov naravnega plina, kar je približno 10 % celotne italijanske porabe.

Prvi so se oglasili ribiči

Po prvih vtisih sodeč novica o novem plinskem uplinjevalniku ni preveč razburila tržaške javnosti. Najbrž so politiki in volilci preveč zaposleni z volilno kampanjo (9. aprila bodo namreč volitve), da bi se lahko resneje posvetili betonski ploščadi sredi zaliva. Zato pa so se njenih negativnih plati zavedeli tisti, ki večino svojega življenja preživijo na morju. Tržaški ribiški konzorcij je v prvih marčnih dneh sklical novinarsko konferenco, na kateri so njegovi predstavniki opozorili na nekatere skrb zbujajoče vidike projekta. Prvi je nedvomno zmanjšanje ribiškega območja, saj bo okrog terminala veljal varnostni pas, ki ga bodo morali spoštovati tudi ribiči. Če bo ob njem zasidrana ladja, bo znašal tisoč metrov, sicer pa petsto. V ne ravno oceansko velikem zalivu se bodo te omejitve še kako poznale na življenju tistih tisoč družin, kolikor se jih v tej deželi še ukvarja z ribolovom ...

Italijanski ribiči so opozorili še na drug problem. Gradnja terminala bi lahko negativno vplivala na morsko floro in favno. Po podatkih iz dokumentacije investitorjev naj bi se morje v loku 500 metrov shladilo za 1 stopinjo, v loku enega kilometra pa za 0,2 stopnje Celzija. Utekočinjeni plin bi namreč segrevali z morsko vodo, ki pa bi bila po uporabi in ob vrnitvi v morje tudi do 5 C hladnejša. Glede na to, da bi letno uporabili več kot tristo milijonov kubičnih metrov vode, kar je približno 5,5 % vseh tržaških voda, bi se najbrž z leti morska voda precej ohladila. Poleg tega naj bi se v Tržaški zaliv letno izlivalo do 800 ton natrijevega hipoklorita ali po domače varekine: to naj bi na platformi uporabljali kot sterilizator, zato da v ceveh terminala ne bi rastlo rastlinje. Kako naj bi vse to vplivalo na življenje sardel, kalamarov, sardonov in drugih tržaških rib, ni znano, saj se je skopa in površna študija o vplivu, ki naj bi ga nova struktura imela na okolje, omejila samo na plankton. Da vpliva na običajno poletno kopanje sploh ne omenjamo ...

V zadnjih dneh so svoje pripombe izrekla tudi različna ekološka združenja. Deželni sekciji tako mednarodne organizacije WWF kot italijanskega združenja Legambiente sta španski načrt dejansko zavrnili. Načelno sicer ne nasprotujeta tovrstnim projektom, ki pa bi morali biti del poglobljenega državnega in deželnega energetskega načrta. V Italiji naj bi v kratkem dogradili kar enajst terminalov za uplinjevanje plina, dva celo v neposredni bližini Trsta. Poleg že omenjenega off shore projekta sredi zaliva tudi in shore terminal na tržaški obali. Če se o prvem vsaj potihoma govori, je drugi ovit v popolno tišino. Zato je nujno, da se ponovno odpre pogajalsko omizje o izdelavi deželnega energetskega načrta in pripravi mednarodna raziskava o vplivu na okolje, saj je terminal sredi Tržaškega zaliva v bistvu precej bližji slovenski obali kot pa italijanski ...

Poleg že omenjenih vprašljivih vplivov, ki bi jih ohlajena in klorirana voda lahko imela na kakovost tržaškega morja, so okoljevarstveniki izpostavili tudi estetsko plat načrta. Kljub temu da bi terminal postavili 13 km od mesta, bi bil namreč zelo jasno viden z vse tržaške, pa tudi piranske ali portoroške obale. Posebno v nočnih urah, ko bi ga obdajal močan sij umetne svetlobe ...

Kaj pa politiki?

V splošni apatiji, ki spremlja uresničevanja načrta o tržaških plinskih terminalih, so le redki politični predstavniki zavzeli jasno stališče. Oglasil se je predsednik Riccardo Illy in spomnil, da mora dežela pri gradnji tako pomembnih projektov imeti jasno pred seboj "višje interese", seveda ob popolnem spoštovanju varnostnih prepisov in skrbi za okolje. Deželni odbornik Lodovico Sonego naj bi javnosti celo postregel z utemeljitvijo, da je gradnja terminala nujna, sicer bomo vsi umrli od mraza in lakote. Sicer pa bi od deželne uprave, ki namerava finančno podpreti omenjeni projekt, težko pričakovali manj demagogije ...

Na mnenje ostalih političnih predstavnikov, tako levičarjev kot desničarjev, pa bo treba še malo počakati. Najbrž vsaj do 9. aprila ...