Sprenevedanje ministra Erjavca

"Moram reči, da ugotavljam, da navedbe v obeh časnikih, gre za časopis Dnevnik, ki je objavil članek 28. 2., in pa revijo Mladina, ki je objavila članek 27. 2., iz katerih naj bi izhajalo, da smo preplačali za 380 milijonov oziroma celo za milijardo tolarjev nakup orožja ... Naj povem, da so navedbe v obeh omenjenih častnikih neutemeljene in neresnične," je minuli teden pred odborom državnega zbora za obrambo razlagal slovenski obrambni minister Karl Erjavec. V člankih je bilo opozorjeno, da je bil kontingent novih ostrostrelskih pušk in mitraljezov za slovensko vojsko neverjetno drag. Med drugim smo navedli, da ostrostrelsko puško ultima ratio commando, za katero je Slovenska vojska plačala 1,978.000 SIT za kos, ameriški trgovci na svetovnem spletu ponujajo za 6999 ameriških dolarjev (1,400.000 SIT). Švicarski trgovec ponuja nov mitraljez FN MAG s stojalom in rezervno cevjo, kakršnih je 100 kosov kupila slovenska vojska, za 5400 švicarskih frankov (831.000 SIT). Slovenska vojska je za en kos plačala kar 2,918.000 SIT.

"Naj povem tudi, da nobena resna vojaška organizacija ne kupuje posamičnih kosov orožja, posamičnih rezervnih delov, dodatkov pri različnih prodajalcih in da bi to tako nabavljeno opremo sama sestavljala na neki organiziran način. Primerjava cen vojaškega orožja na način, kot je bil uporabljen v omenjenih člankih, ne more dati realnih rezultatov, ker se cene vojaške oborožitve, zlasti pa ne cene sistemov, ne objavljajo v različnih katalogih, zlasti ne na internetu," je razlagal minister Erjavec. "Naj povem, da smo v vmesnem obdobju seznanili tudi proizvajalca, to se pravi podjetje F1 Herstal, v zvezi s tem interpretacijami, ki so se pojavile v omenjenih dveh častnikih, in da so bili zelo začudeni nad nestrokovnimi in zavajajočimi trditvami. Firma je ponovno potrdila, da njihovega vojaškega orožja ni možno kupiti pri malih trgovcih. Z rabljenim orožjem in orožjem iz druge roke se pa ne ukvarjajo; kot sem povedal, gre za novo orožje." Ker vemo, da minister Erjavec ni neumen človek, predvidevamo, da se zgolj spreneveda. Nihče ne pričakuje, da bo vojska kupovala orožje po internetu in po posamičnih kosih. Toda neverjetno je, da so majhne količine enakega orožja, kot ga je kupila Slovenska vojska, toliko cenejše pri majhnih trgovcih, ki ponujajo zgolj en kos orožja. Vedno so in bodo obstajali količinski popusti. Izgovarjanje, da to orožje ni za civilni trg, pa tudi ne zdrži čisto, saj v ZDA lahko trgovci ponujajo orožje pripadnikom organov pregona s posebnimi dovoljenji. Ti lahko legalno nabavijo orožje, kakršno je nabavila Slovenska vojska. Naj navedemo še drug primer. Na svetovnem spletu je mogoče dobiti podatke, koliko proračunskega denarja namenijo ameriške oborožene sile za nakup določenih kosov orožja. Mitraljez minimi oziroma njegovo ameriško izvedbo ameriške oborožene sile plačujejo največ po 3700 USD, kar znese okoli 740.000 SIT. Slovenska vojska pa je za enak mitraljez odštela 1.428.000 SIT, torej dvakrat toliko. S tem, da je minister povedal, da so s pogajanji dosegli okoli 25 % nižjo ceno od ponujene.

Proizvajalec FN Herstal je po ministrovih besedah poslal sporočilo, da so bili vsi kompleti pušk, mitraljezov dostavljeni prek podjetja Areks, d. o. o., in zagotavljajo, da so jim orožje ponudili po enaki ceni, kot velja za enake modele in podobne količine orožja v drugih državah. FN Herstal je morda že prodal svoje orožje po enaki ceni kot drugod po svetu, toda Slovenska vojska ga je kupila od posrednika, in to po ceni, ki jo je določil posrednik, saj je minister povedal, da so jih Belgijci poslali na pogajanja k Areksu. Sicer pa bi se morda lahko minister o realnih cenah pozanimal pri kakšnem svojem stanovskem kolegu v drugih državah.

Minister pa začuda ni govoril nič o dodatni opremi, rezervnih delih, daljnogledih, priročnikih in drugem materialu, kar je stalo tudi okoli milijarde tolarjev. Ceno te opreme SV skrbno skriva, saj se določeni daljnogledi in drugi rezervni deli lahko kupijo tudi na civilnem trgu. Vpogled v navedeno pogodbo pa je zavrnila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Med drugim je bilo ugotovljeno, da gre za podatke, ki kažejo, v kakšni kondiciji je SV. Razkritje takšnih podatkov pa bi nedvomno resno ogrozilo obrambno sposobnost SV in s tem tudi države. V stilu, kot so navedli pri SV - ni tajen podatek, kolikšno je število slovenskih vojakov. Tajen podatek je, kakšna je usposobljenost teh vojakov za ravnanje z orožjem.