energetika / Visoka cena za majhen učinek
Gradnja hidroelektrarn na Muri bi povzročila nepopravljivo škodo naravi

Kako nepredvidljiva je Mura, kaže primer hidroelektrarne Sladki Vrh, saj jo je reka leta 1980 podrla.
© Arhiv Mladine
Da je Janševa vlada naklonjena gradnji hidroelektrarn na Muri, je postalo jasno najpozneje marca lani, ko je Pomurje obiskala kot prvo regijo na svojem reklamnem popotovanju po Sloveniji. Takrat je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak dejal, da v Pomurju vidi dve veliki razvojni možnosti, turizem in energetiko, hkrati pa je omenil možnost gradnje hidroelektrarn. Začuda ga ni nihče vprašal, kako si predstavlja razvoj turizma ob elektrarnah. Decembra lani je sledilo prvo pomembno dejanje. Vlada je na predlog ministrstva za okolje Dravskim elektrarnam Maribor, ki so v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ta pa je v lasti države, podelila koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri. Po tej uredbi bodo Dravske elektrarne na Muri lahko zgradile osem hidroelektrarn, in sicer Sladki Vrh, Cmurek, Konjišče, Apače, Radgona, Radenci, Hrastje in Veržej. Prvih šest naj bi postavili v obmejnem pasu ob meji z Avstrijo, pri čemer bi tri upravljal avstrijski partner (verjetno Verbund), tri pa Dravske elektrarne. Zadnji dve bi zgradili na slovenski notranji Muri. To pomeni, da bi bilo razmerje med slovenskim in avstrijskim deležem pet proti tri. Stroški so ocenjeni na 278 milijonov evrov, vendar poznavalci trdijo, da bo cena vsaj za tretjino višja. A bolj kot cena projekta bi nas morala skrbeti cena, ki jo bo plačala narava in z njo povezane dejavnosti, tudi turizem.