obletnica / Poslednja vožnja

Takrat je bil torek, štirinajst let pozneje smo se zbrali v petek. Kot vsako leto je slovensko društvo Cankar iz Sarajeva ob obletnici usodnega dne obudilo spomin na prezgodnjo smrt Mladininega novinarja Iva Štandekerja. Po zelenici v naselju Dobrinja, kjer so Iva smrtno ranili šrapneli srbskih granat, danes tekajo otroci. Kljub sledem obstreljevanja se zdi vojna daleč. K Ivovi spominski plošči so kot vsako leto položili rože. Predstavnikom društva Cankar sta se pridružila slovenska veleposlanica in sarajevski podžupan. Letos prvič pa je rože Ivu v spomin prinesla tudi gospa, ki je skušala leta 1992 rešiti hudo ranjenega novinarja in fotografinjo Jano Schneider. S kombijem naj bi iz obkoljene Dobrinje prek srbskih barikad ranjenca prepeljala do bolnišnice Košava, ki je bila na bosanski strani. Ker so bile informacije, ki so takrat v vojni vihri prihajale v naše uredništvo, nasprotujoče si, je Mirjana Barbić štirinajst let pozneje razjasnila nekatere podrobnosti iz zadnjih ur Ivovega življenja. Na komemoracijo je prišla po naključju. Z Elizabeto Strunjaš iz društva Cankar sta se spoznali pri skupnem avtomehaniku. Beseda je nanesla na vojno in izkazalo se je, da ju druži spomin na Iva.