bled / Graščaki in ministrovi hlapci

Občudujem odločnega politika. Je mož beseda. Je človek akcije. Človek posebnega kova. Akcionist, ki s krpanovsko mesarico preseka prav vsak gordijski vozliček, ki se mu nehote postavi na pot. Tak je naš Janez in tak je naš Vasko. V ponedeljek je s svetlobno naglico na Blejskem gradu potekalo javno podpisovanje pogodbe o prenosu upravljanja Blejskega gradu na še ne delujoč javni zavod. Malenkostno spremenjene pogodbe, o kateri sem se razpisal pred nedavnim. Bilo je na moč slavnostno in dolgoletno prerekanje med državo in Blejci je dokončno potonilo na dno jezera. Ob tem dogodku je kroniste sicer presenetil bliskovit odhod kulturnega ministra, a glede na njegovo nepredvidljivo naravo lahko mirno ugotovimo, da je bila gesta predvidljiva. Pa vendar: kdo bi si mislil, da je možno v tej in taki državi, ki jo prepreda množica administrativnih ovir, v tako kratkem času udejanjiti politično obljubo. Janez Janša, ki se je z vladno ekspedicijo mudil pri Blejcih 12. oktobra lani, je blejskemu županu obljubil, da bo Blejski grad dan v upravljanje in vzdrževanje občini. Trenutek je bil kot naročen. Gorenjci so ponoreli, ko so zvedeli, da sodijo v zahodno, razvito kohezijsko regijo. Nekorektnost, ki dolgoročno pomeni manj denarja iz evropskih skladov, je bilo nujno uravnotežiti in razvozlati občutljiv primer. Če zaradi drugega ne, zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Pa zaradi predsedovanja EU - ker kam pa naj se odpravijo protokolirat državniki, če ne na razgledišče slovenske samobitnosti. Še najbolj pa zato, da Džejdžej dokaže, da je vreden občudovanja.