Protest na morju

Še teden dni nas loči od mednarodnega protestnega shoda proti gradnji dveh terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in na obali v Žavljah. Za tiste, ki dvomite o smiselnosti protesta, navajamo deset razlogov, zakaj se prihodnjo soboto splača priti v Trst.

Razlog št. 1: ker je izražanje mnenja z ustavo zagotovljena pravica. Odločitve o tem, v kakšnem okolju želite živeti, ne gre prepuščati velikim zasebnim korporacijam, saj te na prvo mesto ne postavljajo ekologije, pač pa čim večji dobiček.

Razlog št. 2: ker bi plinska terminala v Tržaškem zalivu pomenila katastrofo za turizem in za vrednost obalnih nepremičnin. Noben turist ne bo tako nor, da bi plačal razgled na betonsko inštalacijo.

Razlog št. 3: ker je v svetu zelo malo izkušenj z inovativnimi morskimi terminali za utekočinjeni naravni plin, narejenimi iz betona s cilindričnimi rezervoarji, še manj pa z rezervoarji pravokotne oblike, kakršen je predlagan za Tržaški zaliv. V vsakem od rezervoarjev, dolgih 240 metrov, bi bilo uskladiščenih kar 160 tisoč kubičnih metrov ukapljenega zemeljskega plina, to pomeni, da gre tudi v svetovnem merilu za eno večjih skladišč. Čeprav bi bile posledice požara ali eksplozije v skladišču ali na priključenem tankerju med polnjenem lahko katastrofalne, tuji investitor najbolj črnih scenarijev ni vključil v svojo raziskavo. Predvidel ni niti, kaj bi se zgodilo ob terorističnem napadu ali hujšem potresu. Čeprav se o kopenskem terminalu govori veliko manj kot o morskem, to še ne pomeni, da je varen. Terminal v Žavljah bi zgradili le nekaj sto metrov od naseljenega območja. V bližini že zdaj stoji naftni terminal, zaradi česar bi ob morebitni eksploziji lahko doživeli učinek domin.

Razlog št. 4: ker ni dvoma, da bosta imela oba terminala vpliv na okolje. Za proces uplinjanja utekočinjenega plina se uporablja morska voda. Ta bi ob ponovnem izlitju v morje ohladila zaliv, kar bi povzročalo težave morskemu ekosistemu. Dodatna težava je kloriranje ogrevalne morske vode. Študija, ki je bila leta 1995 ob predlogu za gradnjo plinskega terminala v Tržiču pripravljena za zaliv Panzano, je razkrila, da ima uporabljena klorirana morska voda uničujoč vpliv na floro in favno. To potrjuje tudi fizikalni oceanograf, doc. dr. Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran, ki pravi, da je koncentracija klora, ki jo navaja investitor, smrtonosna. Že med gradnjo in nato tudi med obratovanjem morskega terminala se bo dvigoval sediment na morskem dnu. To je problematično, saj je morsko dno kontaminirano z ogromnimi količinami živega srebra, predvsem iz idrijskega rudnika. Stroka meni, da je na območju celotnega Tržaškega zaliva v sediment vezanega od 800 do 2000 ton živega srebra. Zaradi močnega vodnega curka se bo sediment privzdignil. Pričakovati je torej zvišanje koncentracij te oblike živega srebra v vodi in posledično tudi v ribah Tržaškega zaliva in širšega severnega Jadrana.

Razlog št. 5: ker je Tržaški zaliv izjemno pester po številu živalskih in rastlinskih vrst. Poleg tega v slovenskem obalnem morju rastejo štiri vrste morskih trav, najredkejša med njimi je morska trava pozejdonka, ki oblikuje manjši podvodni travnik ob obalni cesti med Izolo in Koprom. To rastišče je verjetno edino v Tržaškem zalivu in sploh ob zahodni istrski obali. Številne raziskave potrjujejo izjemen pomen teh travnikov, ki stabilizirajo brežino, dajejo hrano in zavetišče množici rastlinskih in živalskih vrst ter so drstišče mnogih, s komercialnega vidika pomembnih ribjih vrst. To pestrost bi resno ogrozili tujerodni organizmi, ki bi jih s seboj prinesle velike tankerske ladje za prevoz utekočinjenega plina.

Razlog št. 6: ker bi postavitev terminalov močno zmanjšala varnost plovbe v Tržaškem zalivu. V Tržaški zaliv vsako leto pripluje 300 tankerjev, ki prevažajo okoli 30 milijonov ton nafte. Zaradi novih 200 tankerskih ladij, ki bi prevažale utekočinjeni naravni plin, bi se v tako ozkem zalivu občutno povečala nevarnost ladijskih trkov.

Razlog št. 7: ker se ne gre zanašati na oživitev projekta Volta, po katerem naj bi zgradili plinovod čez slovensko ozemlje do Italije. Poleg tega je Italija že dala vedeti, da namerava pri terminalih vztrajati kljub morebitni gradnji plinovoda čez slovensko ozemlje. Terminali za utekočinjeni plin so namreč alternativa odvisnosti od ruskega plina. Pri tem projektu ima Italija podporo EU, ki si močno prizadeva za liberalizacijo trga oziroma omejitev ruskega monopola.

Razlog št. 8: ker ne drži, da Italija terminale potrebuje zaradi pomanjkanja plina. Italijanska revija Carta je razkrila dokument, v katerem italijanski plinski lobiji priznavajo, da v Italiji ne primanjkuje plina in da je bila lanska 'kriza' s pomanjkanjem kuriva izmišljena. Z gradnjo dveh plinskih terminalov v Italiji naj bi v treh letih zagotovili presežek 25 milijard kubičnih metrov plina. Poleg tega je Italija novembra lani z Grčijo podpisala 300 milijonov evrov vredno pogodbo o gradnji 212 kilometrov dolgega plinovoda med Grčijo in Italijo, ki ga bodo speljali po morskem dnu. Gradnjo naj bi končali konec leta 2009, plinovod pa bo Italijo sprva oskrboval z dvema, čez čas pa kar z osmimi milijardami kubičnih metrov zemeljskega plina na leto.

Razlog št. 9: ker obstajajo okoliščine, ki dajejo upanje, da vse še ni zamujeno. Novi italijanski premier Romano Prodi je vodenje ministrstva za okolje in prostor zaupal Pecoraru Scaniu, vodji stranke zelenih, ki je nasprotnica obeh terminalov. Odločen "ne" slovenske, hrvaške in italijanske javnosti ima lahko izjemen vpliv na odločitev italijanskega ministra. Dokaz za to je hrvaški primer. Tam je posameznikom, povezanim v združenje Eko Kvarner, uspelo preprečiti gradnjo terminala v pristanišču Omišalj na Krku.

Razlog št. 10: ker je načrt postavitve terminalov na Jadranu mogoče izpeljati tako, da ne bi bil sprejemljiv samo za investitorje, pač pa tudi za okolje. Ena od možnih alternativnih lokacij je ob že postavljeni ploščadi, približno 30 navtičnih milj južno od Pulja, kjer je že določen poseben koridor za tankerje in kjer se gradi podvodni plinovod do Kopra. Ta načrt bi rešil vprašanje Tržaškega zaliva in vprašanje Krka, podpira pa ga tudi evropska stranka zelenih.