diplomacija / Viva la patri!

Država, ki v tujino pošilja veleposlanika, naj bi po diplomatskih pravilih čakala največ tri mesece, da ji država gostiteljica sporoči, ali se strinja s predlaganim kandidatom. Če po treh mesecih ne dobi odgovora, naj bi bil to znak, da se država gostiteljica s predlaganim veleposlanikom ne strinja. Sami ste na agreman argentinske vlade čakali (vsaj) za slovensko diplomacijo rekordnih sedem mesecev. Argentinska vlada je privolila v imenovanje šele po tem, ko ste se odpovedali argentinskemu državljanstvu. Zakaj ste se kot argentinski državljan sploh odločili sprejeti veleposlaniški položaj? V diplomaciji je namreč sporno, če ima veleposlanik državljanstvo države gostiteljice. Tako recimo ne more uveljavljati diplomatske imunitete. Ste med čakanjem na agreman razmišljali, da bi se odpovedali veleposlaniškemu položaju?

Potem ko me je za veleposlanika soglasno potrdila vlada in sem dobil v državnem zboru v odboru za zunanjo politiko pozitivno mnenje brez glasu proti, sem čakal na agreman v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve. Če bi imel sam kakršenkoli dvom o svoji ustreznosti, za to mesto sploh ne bi kandidiral. Če bi ugotovil, da ima država sprejemnica v zvezi z mano zadržke, bi se veleposlaniški časti odpovedal. Ko so me seznanili z vprašanjem državljanstva, sem zadevo ob naklonjenosti argentinskih oblasti zelo hitro uredil in po tistem dobil agreman v enem mesecu. Uradni predstavniki Argentine, pa tudi diplomatski zbor so me zelo lepo sprejeli. Z več strani so izrazili prepričanje, da gre v mojem primeru za dobrodošlo novost in zaradi donedavnega dvojnega državljanstva povečane možnosti za povezovalno vlogo med državama. To je zame bistveno. Škoda se mi zdi, da nekateri v Sloveniji niso enakega mnenja.