dvojezičnost / Razcepljena Koroška

Na začetku tedna je slovensko notranjo politiko zdramil zunanjepolitični udarec. Konkretneje, zdramil jo je evropski poslanec in vodja opozicijske LDS Jelko Kacin, ki je na tiskovni konferenci ministru Ruplu očital, da je med sabo sprl koroške Slovence. "Kar ni uspelo Haiderju leta in leta, je uspelo našemu zunanjemu ministru," je v mikrofone grmel Kacin. Ruplu in njegovim zaveznikom naj bi bilo skratka uspelo razbiti enotnost koroških Slovencev in po načelu "Deli in vladaj!" predlagati rešitve, ki so iz načelnih razlogov za suvereno državo enostavno nesprejemljive. OK. Kaj je jedro spora? Avstrijske politične stranke so skupaj z delom slovenskih manjšinskih organizacij začele pisati zadnje vrstice domnevno zgodovinskega kompromisa o dvojezični topografiji. Po dogovoru naj bi imelo 141 krajev dvojezično ureditev, dogovor pa temelji na formuli 15 plus 10. Krajevne table naj bi se postavile v tistih občinah, kjer je delež slovenske manjšine najmanj 15 odstotkov, in to v krajih, kjer je slovensko govorečega prebivalstva najmanj 10 odstotkov. Za vsako dvojezično tablo veljata torej ta dva pogoja, odločitev pa naj bi bila v Avstriji sprejeta kot ustavni zakon. Ruplu se je takšna rešitev že na samem začetku zdela "najbrž najboljša doslej" in se je z okvirnim dogovorom strinjal, Kacin pa je v ponedeljek vse skupaj označil kot "šokanten faux pas, napako brez primere v zgodovini naše samostojne države". Zaradi dvojezičnih tabel se je v Sloveniji začelo politično obračunavanje, sprli pa so se tudi Slovenci v Avstriji.