mediji / Uravnotežene državne jasli

Nov medijski zakon, tisti, ki je zlovešče razširil pravico do popravka, je uvedel tudi medijski sklad. Ideja medijskega sklada je preprosta; ker ima Slovenija težave s pluralizacijo medijskega prostora, no, ker naj bi jih imela, je naloga države, da uresničuje javni interes po pluralnosti, demokratičnosti, dostopnosti kakovostnih in verodostojnih informacij. Podobne medijske sklade poznajo tudi nekatere druge države, nekatere države pa medijem pomagajo posredno, recimo tako, da jim zmanjšajo davčno breme. V času, ko je slovenski parlament mukoma sprejemal novo medijsko zakonodajo, je opozicija, pa tudi del civilne družbe, vladno večino opozarjala, da so kriteriji podeljevanja državne pomoči nejasni. Da omogočajo zlorabe in da jih je napisala politika. Kaj pravi zakon? Prvi kriterij, ki ga mora strokovna komisija, ki ministru predlaga favorite za dodelitev državnih subvencij, upoštevati, je "zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije". Šele po politični uravnoteženosti so zapisane besede o kakovosti, izvirnosti in ohranjanju slovenske nacionalne in kulturne identitete. Očitno je sestavljalce zakona vodila misel, da je slovenski medijski prostor politično hendikepiran, da pluralnost ni povezana z različnostjo medijskih tem, pač pa predvsem s poročanjem o političnem dogajanju.