Fantastični obveščevalec

Kaj se med koitusom v vesoljski ladji, ki drvi z 99.99 % svetlobne hitrosti, pripeti s penisom in vagino? Vprašanje je kompleksno, odgovor nanj pa je sredi sedemdesetih let iskal pisec znanstvene fantastike Matjaž Šinkovec. Tri desetletja kasneje Matjaž Šinkovec prevzema vodenje Sove, Slovenske obveščevalne varnostne agencije. Novi šef slovenskih obveščevalcev in varnostnikov se je rodil leta 1951. Na začetku sedemdesetih je živel v Kaliforniji, po vrnitvi v Slovenijo pa je vodi sekcijo za spekulativno umetnost, ki je delovala v okviru študentskega Šolta. No, Šinkovčeva uradna biografija, objavljena na spletni strani zveze NATO - Šinkovec je namreč med letoma 1999 in 2006 služboval kot veleposlanik Slovenije pri zvezi NATO - navaja nekoliko dvoumen podatek. Da je bil namreč med letoma 1968 in 1970 "aktiven disident". Khm. Biografija, objavljena v zborniku znanstvene fantastike Od Bradburyja do Vonneguta, ki jo je uredil Šinkovec, navaja, da je bil leta 1968 urednik Mladega Poljanca, torej glasila gimnazije Poljane. Ali urejanje gimnazijskega glasila zadošča za imenitni status "aktivnega disidenta"? Ali lahko Matjaža Šinkovca, novega direktorja Sove, postavimo ob bok dr. Jožetu Pučniku, ki je kot aktiven disident končal v zaporu? Ali pa dr. Tineta Hribarja in dr. Veljka Rusa, ki sta kot aktivna disidenta izgubila profesuro na FSPN? Ali pa dr. Franceta Bučarja, ki je izgubil profesuru na pravni fakulteti? Roko na srce, če bi Šinkovca postavljali ob bok osebnostim, ki bi upravičeno nosili status "aktivnega disidenta", bi bila to znanstvena fantastika. In Šinkovec se je s tem literarnim žanrom v resnici zelo intenzivno ukvarjal.

Reči so lahko celo nekoliko bolj zoprne. Če uradna biografija dosedanjega slovenskega veleposlanika pri Natu ter novega šefa Sove trdi, da je bil mož "aktiven disident", lahko postavimo obratno in seveda hudo nesramno vprašanje. Je bil tudi član nomenklature, aparatčik? Med letoma 1978 in 1984 je namreč služboval na tedanjem republiškem komiteju za mednarodno sodelovanje. Republiški komite za mednarodno sodelovanje je organ, iz katerega se je po letu 1990 razvilo ministrstvo za zunanje zadeve. Med letoma 1984 in 1990 je Šinkovec služboval na sindikatih. Naj bodo reči jasne - gre za sindikate, kakršni so obstajali v samoupravnem socializmu. Na sindikatih je bil svetovalec za mednarodno sodelovanje.

Dodati velja, da je imel Šinkovec za službovanje v organih, ki so se ukvarjali z mednarodnim sodelovanjem, ustrezne reference. Študiral je namreč v ZDA, posvetil pa se je zlasti študiju jezikov. Ena od njegovih biografij navaja, da je ob angleščini študiral še španščino, italijanščino, mandarinščino in tagaloščino. Tagaloščino? Tagaloščina je eden od jezikov, ki ga uporabljajo na Filipinih. In prevajal je. Recimo Vonneguta. Pa Agatho Christie.

Ali jezikovna izobrazba ter ukvarjanje z znanstveno fantastiko Matjaža Šinkovca kvalificira za šefa slovenskih obveščevalcev? Seveda se v življenju ni ukvarjal zgolj z naštetimi rečmi. Šinkovec je leta 1989 sodeloval pri ustanavljanju socialdemokratske zveze, predhodnice današnje SDS. Leta 1990 je kolege iz opozicije očaral s predlogom, naj opozicijska koalicija prevzame ime Demos. V času, ko še ni bilo jasno, da se bo dr. Dimitrij Rupel ogrel za diplomatsko kariero, je Šinkovec veljal za verjetnega Demosovega zunanjega ministra. In leta 1990 je postal poslanec; predsedoval je skupščinskemu odboru za zunanjo politiko. Mandat v tedanji skupščini je končal predčasno, saj je leta 1992 že odpotoval za prvega veleposlanika Slovenije v Londonu.

V letih, ko je Šinkovec predstavljal Slovenijo na sedežu zveze NATO, je imel jasno nalogo. Storiti mora vse, da Slovenijo sprejmejo v NATO. To mu je tudi uspelo. Njegov bruseljski mandat, ki se je začel leta 1999, je trajal nenavadno dolgo, saj se veleposlaniki po štirih letih navadno vrnejo v matično državo.

Odločitev vlade, da Šinkovca postavi na položaj direktorja Sove je zanimiva še zaradi enega razloga. V poldrugem desetletju je veljalo, da direktorji obveščevalne in varnostne službe nimajo razpoznavnega strankarskega pedigreja. Dr. Miha Brejc, ki je vodenje službe države varnosti prevzel leta 1990, je v SDS vstopil šele potem, ko je bil odstavljen. Dr. Drnovšek je kot predsednik vlade na položaj direktorja Sove postavljal ljudi, ki so službovali v njegovem kabinetu ali pa so prihajali iz same službe. Tudi dr. Podbregar, ki je vodenje Sove prevzel leta 2002, je pred tem kot svetovalec za nacionalno varnost s statusom ministrskega svetnika služboval v kabinetu predsednika vlade.

Matjaž Šinkovec je ob tem, da je bil leta 1990 izvoljen v skupščino, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami prevzel vodenje odbora za obrambo, ki deluje v okviru strokovnega sveta SDS. Strokovni svet SDS pa je pred volitvami pripravil ključne programske dokumente SDS. V času diplomatske službe se je njegovo ime pojavilo tudi na strankarski kandidatni listi. Leta 2004 je namreč kandidiral za člana evropskega parlamenta. Zbral je zanemarljivo število preferenčnih glasov.

Dosedanji direktor Sove dr. Podbregar po 15 letih službovanja v državnih institucijah prestopa v akademske vode. Učil bo na fakulteti za policijsko-varnostne vede. Menda tudi na novi fakulteti za logistiko.

Saj res - kaj se med koitusom v vesoljski ladji, ki drvi z 99.99 % svetlobne hitrosti, pripeti s penisom in vagino? Hm, teorija pravi, da se pri taki hitrosti masa hudo poveča.