"Odstranili so motečega študentskega funkcionarja."

Prihajaš z zagovora diplome. Kakšen je njen naslov?

Diplomiral sem iz teme neprostovoljnih spolnih stikov med študenti in študentkami. Ugotovil sem, da je bil razmeroma velik delež preučevanega vzorca že v stiku s spolnim nadlegovanjem, sicer v blažjih oblikah, vendar je pojav dokaj razsežen. Zaznal sem tudi statistično značilen delež neprostovoljnih spolnih odnosov, a najpogosteje so se pojavile blažje oblike. Recimo nagovarjanje žrtev z izjavami spolne narave, žvižganje, pripovedovanje šal, spolno namigovanje, vztrajno vabljene na zmenke in podobno.

Si bil tudi sam žrtev, sicer ne spolnega nadlegovanja, pač pa političnega obračuna, letos spomladi v Študentski organizaciji Slovenije?

Gotovo. Stvar je očitna, najlažji in najčistejši način je bil, da so se me znebili prek volitev. Tako si tudi slovenska vlada ni pretirano umazala rok, pač pa so prek svojih ljudi dosegli želeni učinek. Odstranili so motečega študentskega funkcionarja.

Ampak novo predsednico so prinesle volitve. Zakaj misliš, da so bili zadaj politični lobiji, kot praviš, celo vlada?

Prepričan sem, da sem ŠOS vodil pravilno. Pomladne, druge demonstracije, tiste v dežju, so bile izbrane kot zadnje sredstvo pritiska šele dan po tem, ko so pogajanja z vlado dokončano propadla. Tudi zadnjo uro pogajanj, ko so vladni pogajalci ponudili predlog omejevanja študentskega dela, je bilo očitno, da so se šli taktiko zavlačevanja. Če bi se še enkrat odločal, bi demonstracije sklical še enkrat. Vseskozi stojim za tem, kar sem javno trdil. O odstavitvi pa tole. Ljudje se ne odločajo sami od sebe, po mojih podatkih je moja odstavitev neposredno povezana z lokalnimi volitvami.

Po kakšnih podatkih?

Bil sem moteč dejavnik, za vlado in za nekatere posameznike. Naj bom konkretnejši. V Mariboru za župana kandidira Franc Kangler. Vemo, kateri politični opciji pripada. Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru vodi Drago Žura iz Stranke mladih Slovenije. Ta stranka je zelo zgodaj podprla Franca Kanglerja za mariborskega župana, še preden je bil sploh uradni kandidat. Že spomladi sem dobil iz mariborskih študentskih logov signale, da Janša z mano ne bo nikoli podpisal sporazuma, namige, naj ne silim z glavo skozi zid in naj se raje umaknem. Naj ponovim. Ljudje iz mariborske študentske organizacije so povezani s Kanglerjem, z njim pa je povezan tudi direktor Mariborskega študentskega servisa Marjan Kranjc. Ta ima svoje poslovne interese. Upor proti meni se je najprej začel v Mariboru. In Mariborčani so ga izpeljali do konca.

Si v tem času, ko si bil v resnem sporu z vlado, dobil kakšno ponudbo druge strani?

Nič mi niso ponudili. Niti meni osebno, ker tako ali tako ne bi sprejel, še manj pa študentom. V pogajanjih je vladna stran vseskozi spreminjala stališča, odvisno pač od tega, kdo je na vladni strani sedel na sestankih. Kot da si dogovora s študentsko organizacijo sploh ne bi želeli.

OK, po propadu pogajanj nisi bil ponovno izvoljen za predsednika ŠOS-a. Kaj si delal v tem času, razen seveda tega, da si spisal diplomsko nalogo?

Nekaj časa sem še ostal v stikih z novo predsednico Sašo Albreht, ki je v študentsko organizacijo dobesedno padla z neba. Prvič sem jo videl šele teden pred volitvami. Prej o njej nisem vedel nič. Žal ji manjka izkušenj, ne zna javno nastopati, izogiba se javnim soočenjem, ne daje jasnih odgovorov, predvsem pa svoje vloge ne dojema pravilno. Od kod so jo potegnili, ne vem. Po namigih, ki sem jih dobil od ljudi, ki jim kar zaupam, naj bi jo bil nastavil Janša oziroma posamezniki, ki so z njim povezani. Velik vpliv na predsednico imajo nekateri njeni profesorji, ki so blizu vladi. Z njo pa se med drugim ukvarjajo in ji svetujejo pri Pristopu, ki dela tudi za vlado. No, mene so potem po nekaj tednih tako rekoč odrezali, predsednica je kazala vedno manj zanimanja za sodelovanje, nazadnje se sploh ni več oglašala na moje telefonske klice. Zato sem prekinil sodelovanje s ŠOS-om in odstopil z vseh funkcij, ki sem jih tam še opravljal.

Kaj meniš o delovanju ŠOS-a po tvojem odhodu? Vtis, ki ga širijo vlada in nekateri študentje, je, da je sodelovanje dobro, nadaljevanje pogajanj pa korektno.

Študentski problemi še vedno obstajajo, razmere se niso izboljšale, morda so bila ta vprašanja pred meseci le nekoliko bolj medijsko poudarjena. Ravno te dni se v parlamentu pogovarjajo o novem zakonu o dohodnini, po katerem bodo lahko študentje v povprečju zaslužili na mesec le 65.000 tolarjev. Več od tega zneska sploh ne bodo mogli zaslužiti. Ukrep pomeni za socialno šibke študente, tiste, ki morajo delati, pravo katastrofo. In takih je po nekaterih izračunih kar tretjina. A ŠOS molči. Ne morem reči, da tam sedijo neizkušeni posamezniki, saj je večina članov predsedstva še vedno istih, kot so bili spomladi. A ni mi jasno in ni logično, zakaj se do tako pomembnega zakona, kot je zakon o dohodnini, še niso javno opredelili. Prav tako je vlada pred kratkim objavila predlog nacionalnega programa visokega šolstva, v katerem so izrecno omenjene šolnine. To je programski dokument, ki zavezuje sedanjo in vse naslednje vlade, a ŠOS spi, nima mnenja. Kolikor vem, tudi novinarji, ki kličejo tja, jasnega stališča na postavljena vprašanja sploh ne dobijo več.

Misliš, da res spijo?

Ne, nekateri zavirajo delo, zadaj so osebni interesi posameznikov. Pogosto se kot argument poudarja, da ne smemo delovati proti vladi, da se z vlado zdaj odlično razumemo in podobno. Vlada pa medtem pripravlja akte, ki niso prav nič naklonjeni študentom. Mislim, da je povsem očitno, da so se nekateri posamezniki znotraj ŠOS-a dogovorili, da študentje vladi ne bodo več nasprotovali. V ŠOS-u je sicer še vedno nekaj posameznikov, ki točno vedo, kaj se dogaja, a očitno imajo težave. Sicer se pa tudi oni počasi poslavljajo, v kratkem se bo popolnoma spremenila kadrovska in strokovna sestava študentske organizacije. In vlada bo dobila sogovornika, ki jo bo ubogal.

Misliš, da je sedanja ekipa pod velikim vplivom vlade, da je pravzaprav njen protektorat?

Zasuk v stališčih je res velik in očiten. Drugače kot s tem, da je sedanja ekipa pod vplivom vlade, si tega ne morem razlagati. Nobena druga razlaga ni logična.

Davčna reforma ni bila takšna, kot je bila napovedana, vlada se je, vsaj tako se zdi, odrekla spornim ukrepom v visokem šolstvu, položaj ni tako napet, kot je bil nekoč. Dopuščaš možnost, da je nov, drugačen, morda manj konflikten način vodenja pogajanj uspešnejši kot prejšnji?

Glede na izkušnje, ki sem jih imel z vlado, ji absolutno ne zaupam. Na pogajanjih so njeni predstavniki vedno spreminjali stališča, nikoli nas niso, čeprav smo imeli strokovne argumente, jemali za kredibilne partnerje. Marsikdaj so nam ljudje iz strokovnih služb ministrstev priznali, da imamo boljše argumente, kot so jih imeli sami, a nas pač niso upoštevali. Sicer pa zdaj sploh ni več pogajanj. Hodijo na sestanke in se sproščeno pogovarjajo, dogovora, s katerim bi celostno uredili študentsko problematiko, pa nihče več ne omenja. Niti vlada niti študentje, čeprav so še maja oboji trdili, da tak dogovor potrebujemo. Če sem bi jaz problem, če Janša sporazuma ni želel podpisati z menoj, sem se sedaj umaknil. Ni me več v ŠOS-u. A sporazum se vseeno ne podpiše, o njem se sploh nič več ne govori.

Kaj se bo zgodilo s študenti, če v svojih predstavnikih nimajo artikuliranih zagovornikov?

Neka reakcija je že bila. ŠOS bi moral pred meseci množično podpreti zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o visokem šolstvu, a so se študentje sami organizirali pred njim, ŠOS pa je pristopil prepozno in še to samo napol. Tudi zato zbiranje podpisov za referendum ni bilo ravno uspešno. Tisti čas sem sicer deloma še sodeloval s ŠOS-om in spomnim se, da so tam naokoli krožili argumenti, da se ne smemo izpostavljati, ker naj bi se s tem zamerili predsedniku vlade. Kakršnokoli nasprotovanje vladi naj bi bilo neprimerno. Te dni recimo v predsedstvu ŠOS-a resno razmišljajo, da ni modro, če se na prihajajoči Študentski areni postavijo plakati o demonstracijah, ker naj bi bili zdaj v dobrih odnosih z vlado. Obnašajo se, kot da bi bili z vlado res prijatelji. Podobno je recimo z odnosom do sindikatov. Pred tedni so imeli ti demonstracije, v predsedstvu pa se je menda pojavila zamisel, da bi se jim študentje vsaj simbolično, s kakšnim predstavnikom, pridružili in podprli njihove zahteve. Podobno, kot so spomladi oni podpirali nas. Komentar večine prisotnih pa je bil, da je zdaj čas, da se borimo za svoje interese in naj pozabimo na druge. Češ, sedaj smo študentje prijatelji z Janšo. Mimogrede, če bi se stvari obrnile drugače, je veliko vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se pred lokalnimi volitvami študentje povezali s sindikati, pred meseci smo se o skupnem nastopu namreč pogovarjali.

Kaj točno misliš?

Vedno bolj je dozorevalo spoznanje, da se morajo vse družbene skupine, ki si jih hoče vlada podrediti, povezati in skupaj braniti svoje pravice. Tukaj niso samo študentje in delavci, so tudi kulturniki, novinarji, zdravstveni delavci itd., enkrat je na udaru svoboda medijev, drugič javno visoko šolstvo in zdravstvo. Le s skupnimi močmi bi lahko preprečili te nevarne poskuse.

Se vam je Janša opravičil, ker je nekoč sarkastično trdil, da ste zgled pridnega študenta?

Ne, Janša se mi ni nikoli opravičil, ker je javno govoril, da študiram že deset let, čeprav to ni res, in da se mi toži po starih, komunističnih časih. Mislim, da mi je najbolj zameril, ko sem mu lani oktobra na javni predstavitvi reformnih ukrepov v obraz povedal, da niso dovolj premišljeni. Prav tako mi je zameril, ker sem študente začel povezovati s sindikati. Janez Janša pač vlada državi tako kot vlada svoji stranki. SDS pa ni ravno najbolj demokratična stranka. Sicer pa, kar se je zgodilo, se je pač zgodilo. V vsakem slabem je nekaj dobrega, sedaj sem imel vsaj dovolj časa, da sem spisal diplomo. A ponavljam, da mi ni všeč, ker je ŠOS v nekaj mesecih pozabil na stvari, na katere smo prej na ves glas in enoglasno opozarjali. Tja se sicer ne mislim vrniti in hkrati tudi vem, da še nekaj časa v javni upravi ne bom dobil nobene službe.