Branili bi nas radi namesto policije

Slovenska vojska je po enajstih letih dobila novo vojaško doktrino, nekakšno sveto pismo slovenskih vojakov. V njej je pač zapisano vse, kar naj bi slovenski vojak počel v edinem poklicu, kjer res lahko služiš domovini, in tudi vse, kar domovina od njega pričakuje. "Vojaška doktrina so v bistvu sprejeta stališča o organiziranju, uporabi in delovanju Slovenske vojske pri uresničevanju obrambne strategije države. Doktrina določa temeljna načela, po katerih vojska usmerja delovanje v podporo ali zaščito nacionalnih interesov in ciljev," je prejšnji teden odboru za obrambo pojasnil minister za obrambo Karel Erjavec med kratko predstavitvijo nove doktrine. Odborniki so bili malce jezni, ker je Erjavec vojaško doktrino prinesel pokazat kar štiri mesece po sprejetju, saj jo je vlada sprejela v začetku junija. Prej so jo pokazali tudi vrhovnemu poveljniku Slovenske vojske, predsedniku države dr. Janezu Drnovšku, a se ji vsebinsko, vsaj po njegovem odzivu sodeč, ni kdove kako posvečal. V pacifistično-ezoteričnem stanju, v kakršnem je, ga vojaške zadevščine razumljivo ne zanimajo. Pohvalil je doktrino, češ da gre za strokoven in ustrezen dokument.

Vojaška doktrina naj bi bila - vsaj po izjavah iz slovenskega vojaškega vrha sodeč -podobna doktrinam, kakršne imajo druge članice zveze Nato, saj naj bi tako poenotili zavezniške in evropske varnostne politike. Precejšen del je zaradi tega posvečen največji tegobi današnjih dni, terorizmu. Prav zaradi pregona tega pa je vprašljivo vmešavanje v svoboščine in pravice posameznikov z utemeljitvijo boja proti terorizmu. Vsaj po nekaterih navedbah v doktrini naj bi se Slovenska vojska bistveno bolj vmešavala v civilno življenje, kot smo bili tega vajeni. Doslej so vojaki večinoma sodelovali pri kakšnih humanitarno-reševalnih dejavnostih, po novem, vsaj tako lahko razmišljamo, pa naj bi naredili še kaj več in med drugim opravljali tudi policijske posle. O tem smo se prepričali na nedavnem srečanju šefov Nata v Portorožu, ko so uniformirani vojaki najprej zasedli obmorsko letovišče, nato pa ustavljali in legitimirali civilno prebivalstvo. Pojasnila, zakaj in na podlagi česa je to počela vojska in ne policija, ki je temu namenjena, so bila dokaj skopa. Šlo naj bi za najvišjo stopnjo varovanja zaradi srečanja natovskih superpomembnežev.

Med preostalimi nalogami Slovenske vojske je v novi doktrini še navedeno, da "podpora državnim organom in institucijam ter zagotavljanje varnosti in blaginje državljanov Republike Slovenije obsega sodelovanje v zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah, sodelovanje pri izvajanju določenih nalog Policije, sodelovanje v boju proti terorizmu, sodelovanje pri iskanju in reševanju, podporo diplomatskim aktivnostim ter sodelovanje s civilnimi organizacijami". Slovenska vojska naj bi v bodoče pri varovanju države nadomeščala tudi Policijo? Eden od glavnih avtorjev Slovenske vojaške doktrine brigadir Branimir Furlan je v reviji Obramba zapisal, da je Slovenska vojska z doktrino, recimo, dobila "pogled v prihodnost ter navodila za nadaljnji razvoj, opremljanje in delovanje, tudi na področjih, kjer še niso jasne vse zakonske podlage (npr. sodelovanje pri varovanju državne meje)". Vojska naj bi po novem varovala tudi slovensko mejo? Avtorji doktrine to upravičujejo s tem, da obstaja potreba "po uporabi vojaških zmogljivosti v podporo varnostnemu sistemu, ki izhaja iz pojava nesimetričnih groženj, kot so mednarodni terorizem, množične ilegalne migracije in podobno. Slovenska vojska pa lahko v skladu z odločitvami Vlade Republike Slovenije in zakonom sodeluje s Policijo pri varovanju državne meje, obvladovanju množičnih in ilegalnih migracij, protiterorističnem delovanju, varovanju oseb in kontroli prometa."

Ali bodo slovenski vojaki v prihodnje, recimo, varovali slovenske meje v sklopu boja proti ilegalcem, je seveda odvisno od tega, kaj bodo sprejeli zakonodajalci, saj doktrina pravno ničesar ne predpisuje. Tudi med predstavitvijo doktrine pred obrambnim odborom državnega zbora so vojaški predstavniki povedali, da ni nujno, da bodo vse navedeno v doktrini tudi res počeli. Če pa bo odločitev skladna z zakonodajo, bodo pripravljeni, ker se bodo za to usposabljali. "Možno je, da nekaterih nalog sploh ne bomo izvajali, če ne bo take odločitve." Vprašanje je torej, kakšne zakonske "izboljšave" bodo sprejeli poslanci. Nekaj zahtev po zakonskih spremembah se je že pojavilo. Minister Erjavec je ob srečanju predstavnikov Nata za Dnevnik povedal, da so poudarili omejitve v nacionalnih zakonodajah držav članic pri posredovanju njihovih vojakov v tujini, še posebej v Afganistanu, kar jim oži manevrski prostor pri razporejanju enot. Slovenija ima tudi takšne omejitve, da vojaki ne smejo posredovati proti civilnemu prebivalstvu. Zgodilo se je, da so slovenski vojaki med posredovanjem v tujini ostali v vojašnici, ker niso smeli posredovati v neredih civilnega prebivalstva. Zadrego s tem, ali bodo slovenski vojaki na tujem lahko posredovali proti civilistom, pa naj bi po Erjavčevih besedah rešil novi zakon o službi v Slovenski vojski. Po njegovem naj bi omejitve glede tega, ali se vojaki lahko spopadajo s civilisti, za vsako posamezno napotitev vojakov v tujino sprejela vlada na predlog obrambnega ministra. Še več novosti naj bi prinesel novi zakon o obrambi oziroma nekatere spremembe tega zakona. Nov obrambni zakon naj bi pravkar nastajal, menda v precejšnji tajnosti, tako da za zdaj niti v poslanskih klopeh še ni jasno, kdaj naj bi ga predlagali. Širijo pa se govorice, da naj bi zakon dal veliko večja pooblastila tudi Obrambno-varnostni službi, vsaj kar zadeva nadzor državljanov in drugih civilnih oseb. Seveda z vidika vojne proti terorizmu, kot nekakšen slovenski "patriot act". Pretirano vmešavanje vojaških obveščevalcev v civilno sfero pa se je v slovensko zgodovino enkrat že zapisalo pod poglavje Depala vas, kjer so pripadniki Slovenske vojske pretepli in ugrabili civilno osebo. Zaradi tega posega vojske v civilno sfero je takrat "letel" obrambni minister Janez Janša.