Krpana za župana

Slovenija postaja militantna država. Skoraj vsak teden se med najpomembnejšimi družbenopolitičnimi temami pojavi kaka zgodba v zvezi s Slovensko vojsko ali ministrstvom za obrambo. Tako smo zadnji mesec doživeli "okupacijo" Portoroža zaradi sestanka Nata, izvedeli za domnevno spolno nadlegovanje slovenskih vojakinj, nakup novih vojaških transportnih letal itd. Minuli teden pa so naokoli spet prišli pozabljeni oklepniki 8 x 8, čeprav je ministrstvo za obrambo že junija letos za dobavitelja izbralo finsko Patrio oziroma njenega slovenskega zastopnika Rotis, ki naj bi jih sestavljal skupaj z Gorenjem. Poraženec izbora, ravenska Sistemska tehnika, se očitno ne more sprijazniti s tem, da so posel dobili Finci, ne pa slovensko podjetje. V maniri pregovorne koroške zagrizenosti še vedno nadaljuje aktivnosti, da bi morda le nekako, pa čeprav na čudežen način, prevzela posel Fincem. Ravenska Sistemska tehnika je tako uradno predstavila svoj oklepnik 8 x 8 krpan. A je malce zamudila, ministrstvo za obrambo je nove oklepnike izbiralo letos spomladi, v času, ko so pri Sistemski tehniki na testne vožnje pripeljali avstrijskega pandurja II in ne krpana.

Krpana so ta teden predstavljali najprej doma na Koroškem, potem pa še uradno "strokovni" javnosti na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kamor so povabili poslovne partnerje, strokovnjake in predstavnike njim naklonjene (opozicijske) politične opcije. Med prisotnimi je bilo tako nekaj predstavnikov LDS, kar pa ni nič nenavadnega, saj direktor Viatorja Vektorja Zdenko Pavček velja za njihovega človeka. Krpana sta si med drugimi prišla ogledat dva nekdanja obrambna ministra, člana LDS, Jelko Kacin in Anton Grizold. Med eminentnimi gosti je bil napovedan tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, a na Gospodarsko razstavišče ni prišel, saj so ga zadržali na domnevno rutinskih zdravniških pregledih.

Tudi samo predstavljanje krpana je bilo po svoje videti kot manjše predvolilno druženje političnih somišljenikov, saj predstavnikov aktualne oblasti na predstavitvi ni bilo (ali pa smo jih morda spregledali). Vse skupaj je spominjalo na korporacijsko predstavitev kakšnega novega hladilnika ali novega tipa avtomobila z rahlo socialistično obarvanimi govori v slogu danes je zame še posebej poseben dan ter s pohvalami o tem, kako dober je krpan, kako pri izdelavi vozila sodelujejo slovenski strokovnjaki, fakultete, inštituti, kako ima krpan kar 55 odstotkov slovenskih delov. Da razpoloženje le ne bi bilo preveč komorno, so organizatorji najeli dva priljubljena voditelja, zvezdi takšnih priložnosti. Mojster ceremoniala Peter Poles je s svojimi preverjenimi šalami in asociacijami, da je krpan visok kot ženski svetovni rekord v skoku v višino v dvorani (2,08 m) predstavljal novo bojno vozilo. Vrhunec se je zgodil, ko je padel zastor pred krpanom ob prepevanju "Pride dan, ko sem nesrečna, pride dan, ko sem na tleh, ko tišina zdi se večna in podira se mi svet ..." ene od trenutno najbolj angažiranih slovenskih popevkaric Alenke Godec. Zbrana publika je, kot se spodobi, navdušeno ploskala, četudi so predstavljali stroj, ki je namenjen predvsem ubijanju in uničevanju nasprotnika. A lahko se zgodi, da bo domnevni tehnološki čudež, ki je plod slovenskega znanja, morda kmalu pristal v Parku slovenske vojaške zgodovine kot primerek še enega izmed propadlih projektov slovenske orožarske industrije. Vprašanje je namreč, kaj se v resnici skriva za predstavitvijo krpana, vozila, ki se mu je Slovenska vojska odpovedala; kupce bo na tujem Sistemska tehnika namreč le stežka našla.

Oglaševanje, prodaja in varnost

Da se dogaja nekaj čudnega, je opozorila finska Patria, ko je prejšnjo soboto v Dnevniku objavila precej bizaren oglas, v katerem je navedla prednosti svojega vozila, ki upravičujejo izbiro ministrstva za obrambo. Pohvalila se je recimo s tem, da ponuja vozilo, ki je serijsko proizvedeno, ki ima več zaščite in večjo moč mobilnosti, ki je vozilo četrte generacije in podobno. Hkrati je Patria Sistemsko tehniko opozorila, da bo morala ob predstavitvi krpana odgovoriti na nekatera vprašanja. Primerjalno oglaševanje, čeprav je v Sloveniji legalno že dve leti, je v teh krajih precej nevsakdanje. Toliko bolj, ker se pri nas oglašuje orožarska industrija. Patria se ni ustavila pri prvem oglasu, saj je nekaj dni kasneje na prvi strani Dnevnika objavila še en oglas s slikami svojega oklepnika, ki nosi različna orožja. Oglaševanje finskega orožarskega podjetja je seveda zbudilo sum, da je nekaj narobe s pogajanji Rotisa, Patrie in ministrstva za obrambo, ki naj bi se predvidoma končala prihodnji mesec. "Vsaka sprememba v poslovnem okolju je priložnost za objektiven razmislek o značilnostih in zmožnostih izdelka, kar gotovo zanima najširšo publiko. V oglasu so navedena nekatera dejstva o Patrii in Patriinem vozilu AMV 8 x 8, navedenih je tudi nekaj vprašanj v zvezi s krpanom, kar je verjetno zanimivo za javnost," so v Patrii pojasnjevali oglaševalsko akcijo. Po njihovem naj bi bilo s pogajanji vse v najlepšem redu in se počasi končujejo.

Pojavlja pa se še eno vprašanje: zakaj se je Sistemski tehniki splačalo izdelati krpana, če po vsej verjetnosti posla v Sloveniji ne bo dobila? Direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik je nekajkrat povedal, da imajo že sklenjeno predpogodbo z zahodnoevropsko članico zveze Nato za dobavo krpanov, vendar o naročniku in količinah ne želijo govoriti. Glede na to, da ima večina članic Nata svoje tovarne oklepnikov ali pa so jih že naročile drugje, so ugibanja pripeljala do Portugalske, saj je ta naročila vozila pandur II avstrijskega Steyrja, ki tesno sodeluje s Sistemsko tehniko, oba pa sodita v skupino General Dynamic Europa Land Combat Systems. Morebiti se bo zgodilo, da bo Steyr del izdelave portugalskih oklepnikov prepustil ravenski tovarni. Morda tudi zaradi cene, saj naj bi Portugalci po podatkih Defense Industry Dailyja za 260 pandurjev II plačali 423 milijonov dolarjev, Slovenija pa za približno pol manj vozil 63 milijard tolarjev ali okoli 330 milijonov dolarjev. Nobena skrivnost ni, da si Patria in Steyr prevzemata posle na tujem z nižanjem cene. To pa pomeni manjši zaslužek ali pa izdelavo vozil tam, kjer so proizvodni stroški nižji. Tudi na račun nižjih plač zaposlenih. Nekateri namigujejo, da naj bi bile ZDA pritiskale na Slovenijo, naj razveljavi dogovor s Finci in naj raje da posel Sistemski tehniki, ki sodi v skupino ameriške orožarske multinacionalke. Drugi namigi gredo v smeri predvolilnega dogajanja. Glede na to, da se je ob predstavitvi krpana družila trenutna politična opozicija, morebiti v Sistemski tehniki računajo na večji pritisk iz njenih vrst. Zanjo pa je krpan lahko tudi odlično prepričevalno volilno sredstvo v slogu: "Poglejte, kaj so Slovenci in Korošci zmožni napraviti. Zdajšnja oblast, ki ste jo na prejšnjih volitvah podprli, pa je raje dala posel tujcem."

Nova epizoda nakupa slovenskih oklepnikov je razkrila tudi za davkoplačevalce precej srhljive podatke. Ob predstavitvi krpana je bilo pojasnjeno, da je življenjska doba oklepnikov dvajset ali celo več let. V tem času lahko znašajo stroški nadomestnih delov tudi toliko, kot je do trikratna nabavna vrednost vozila, saj ključen strošek ni nakup, ampak uporaba in vzdrževanje oklepnika. Torej naj bi to pomenilo, da bo vzdrževanje novih 63 milijard tolarjev vrednih oklepnikov stalo v prihodnosti še dodatnih 190 milijard tolarjev.

Ogromni stroški nabave in vzdrževanja novih oklepnikov pa niso edino, kar zbuja dvom o smotrnosti nabave. Dvomi se pojavljajo celo v vojaških krogih. V zadnji številki Slovenske vojske, osrednjega glasila slovenskih vojakov, je v rubriki Strokovne teme izšel članek mag. Klemena Grošlja "So tanki res preostanek hladne vojne?". Avtor kot vir med drugim navaja ameriško vojaško publicistiko Military Technology in Janes Defence Weekly, članek pa govori o tem, da so vojske v spopadih v Iraku, Afganistanu in Libanonu ugotovile, da tanki sploh niso neuporabni. Zaradi velike ranljivosti kolesnih oklepnikov tudi za izstrelke iz ročnih raketometov so v Iraku in Afganistanu nekatere vojske začele spet uporabljati nekoč konzervirane tanke in gosenične oklepnike ali pa so jih začele posodabljati. "Nazoren primer je Kanada, saj je poleg Belgije prva država, ki je začela vzpostavljati popolnoma na kolesnih vozilih temelječe kopenske sile. Zato je do konca leta 2005 vsa gosenična oklepna vozila konzervirala in od takrat v operacijah v Afganistanu uporabljala le kolesna oklepna vozila 8 x 8 LAV III, ki sta jih podpirala sodoben informacijski obveščevalni sistem in neposredna zračna podpora. Razmere na tleh, predvsem pa žalostna statistika več kot 40 mrtvih so prisilile kanadski vojaški in politični vrh k ponovnemu aktiviranju dela flote tankov in goseničnih inženirskih vozil, ki jih bodo na krovu ameriških vojaških letal C-17 poslali v Afganistan," navaja Grošelj. Hkrati opozarja Slovensko vojsko, da odločitev o odpovedi goseničnim vozilom morda ni najboljša. "Za podobno sta se odločili le še Kanada in Belgija, pri čemer pa je prva to odločitev že spremenila." Slovenska vojska bi morala premisliti o podaljšanju življenjske dobe tankov in bojnih pehotnih vozil ali pa nabaviti novo gosenično vozilo z modularnim oklepom, ki bo zagotavljalo večjo zaščito. Za takšna vozila se navdušuje vedno več držav, res pa so tudi finančno zahtevna.