Brez rednih služb in stanovanj

Različne raziskave kažejo, da so potencialni stvarniki nove, večje slovenske populacije dejansko socialno ogroženi. Redne službe so za velik del mlajše populacije skorajda nedosegljive, stanovanjski problem pa je za večino tako ali tako nerešljiv. Prav redna zaposlitev in rešeno stanovanjsko vprašanje se v vseh anketnih raziskavah pojavljata kot osnova za odločitev za otroke.

Po podatkih statističnega zavoda je med delovno aktivnimi zaposlenimi mladimi, starimi med 15 in 29 let, 34,1 % zaposlenih za določen čas in 17,5 % zaposlenih s skrajšanim delovnim časom. "To je posledica dejstva, da med novo ustvarjenimi delovnimi mesti prevladuje delo za določen čas in da so mladi (novi iskalci zaposlitve) skoraj prisiljeni sprejeti delo za določen čas ali s skrajšanim delovnim časom, če sploh želijo biti prisotni na trgu delovne sile. Delo za določen čas je s strani delodajalcev pogosto uporabljeno tudi kot filter za izbiro kandidatov, katerim bo v prihodnosti ponujena zaposlitev za nedoločen čas," pravi dr. Miroljub Ignjatović, raziskovalec na katedri za socialni in kadrovski menedžment FDV. "Zmanjševanje varnosti na trgu delovne sile (z uvajanjem novih oblik fleksibilnega zaposlovanja ter napovedanim lažjim odpuščanjem zaposlenih za nedoločen čas, ob majhnem številu novih delovnih mest) pa pomeni tako za mlade kot tudi starejše večjo negotovost. Mladi so se, zaradi pomanjkanja izkušenj in pomanjkanja delovnih mest za nedoločen čas, pogosto prisiljeni sprijazniti z nestabilnimi in slabo plačanimi zaposlitvami, ki ne omogočajo ekonomske neodvisnosti, socialne varnosti ali neodvisnega življenja." Omejena ekonomska avtonomija ter slab socialni status po mnenju Ignjatovića silita mlade, da podaljšujejo bivanje pri starših, in sta med dejavniki, ki pomembno vplivajo na odločitev o ustvarjanju družine ter rojstvu otrok.

Prav pri bivanju mladih v nedogled pri starših smo v Sloveniji v primerjavi z ostalo Evropo v vrhu. Sociologinja Srna Mandič je v svoji publikaciji Kakovost življenja - stanja in spremembe iz leta 1999 ugotavljala, da je bila tedaj povprečna starost prehoda iz stanovanja staršev v samostojno stanovanje pri ženskah 24,2 leta starosti, pri moških pa 26,9 leta. Do 30. leta starosti pa je dom staršev zapustilo 76 % moških in 84 % žensk. V primerjavi z drugimi državami, za katere so obstajali primerljivi podatki, so slovenski mladci zapuščali starše najpozneje. Trend vedno kasnejših stanovanjskih osamosvojitev pa naj bi se z leti le še zviševal.