"Sedanja vlada je podobna socialistični"

Sociolog dr. Gregor Tomc se do nedavnega v politiko ni vključeval, vsaj aktivo ne. V slavnih letih slovenskega osamosvajanja je sicer sodeloval z Novo revijo, bil je soustvarjalec 95. številke o samostojni Sloveniji, še prej pisec besedil Pankrtov. Tomca najdemo tudi med ustanovitelji Tomšičeve SDSS, predhodnice Janševe SDS, a s političnimi strankami ni nikoli resneje sodeloval. Njegov vstop v ljubljanski mestni svet je bolj posledica strahovite zmage Zorana Jankovića kot resne želje po drugačni obliki politične participacije. Na Jankovićevi listi je bil namreč na mestu, ki se je še nekaj dni pred lokalnimi volitvami zdelo neizvoljivo. Na visokem dvajsetem.

Gregor Tomc je med 16. in 19. novembrom sodeloval na konvenciji Ameriškega društva za slovanske študije. Tomc sicer ni bil edini predavatelj iz Slovenije, o jugonostalgiji je recimo govoril dr. Mitja Velikonja, tam pa je bilo še nekaj drugih slovenskih znanstvenikov. A Tomčevo predavanje zasluži nekaj pozornosti. Tomc je namreč analiziral obdobje delovanja sedanje vlade, reinterpretacijo družbe in dejanja intelektualcev iz kroga Nove revije, ki so aktualni vladi pomagala na poti do oblast. "Omejiti sem se moral na neki konkreten aspekt tranzicije in novorevijaši so se mi zdeli zanimiv pojav, ki ga poznam iz prve roke," izbiro pojasnjuje sociolog.

Tomc v članku o zmagovalcih in poražencih slovenske tranzicije na primeru Nove revije analizira, kako ti dojemajo socialistično preteklost in sedanjo demokratično realnost. Raziskovalčeve ugotovitve so pričakovane, "navidezni" tranzicijski poraženci so z Janševim prihodom na oblasti postali tranzicijski zmagovalci, tisti, "katerih status se je med tranzicijo spremenil na način, za katerega mislijo, da je legitimen". Novorevijaši so postali temeljni del konservativne ideološke elite, ki danes vlada Sloveniji.

A Tomc stopi korak dlje od iskanja zmagovalcev in poražencev, novorevijaški zmagovalci po njegovem danes delujejo podobno, kot je nekoč delovala partija. Politična moč je v komunističnih časih temeljila na ideološki interpretaciji dogodkov, na moči partije, nedotakljivosti partizanskega boja in čistosti revolucije. Intelektualni disidenti iz kroga Nove revije so pred desetletji v Sloveniji uradni ideologiji nasprotovali s svojo ideologijo in paradoksno je njihovo vlogo povečevala partija. "Njihovo razumevanje demokracije je bilo kombinacija tradicije starega režima in novih demokratičnih teženj," v članku piše Tomc. Načeloma so bili demokrati, v realnosti pa tradicionalisti. Danes "imajo malo potrpljenja za demokracijo kot sistem, v katerem so vsi državljani formalno enakovredni in participirajo v javnih procedurah sprejemanja odločitev". Družbo razumejo kot politični sistem, ki ga vodijo elite, in dokler njihova elita ni dobila prevladujoče vloge, niso bili zadovoljni z ravnijo demokracije v Sloveniji. Zato so bili tudi tranzicijski poraženci, pogrešali so prihod novih elit, a hkrati pozabljali, da je bilo veliko novorevijašev članov elit že v nekdanjem komunističnem sistemu.

Kakorkoli že, jeseni 2004 se je zgodila sprememba in pozabljeni novorevijaši so dobili veliko politične moči. Iz poražencev so postali zmagovalci, začela se je kontrarevolucija, proces vzpostavljanja nove konservativne elite, s prevzemanjem medijev, predrugačenjem pogleda na drugo svetovno vojno in poskus prekinitve kontinuitete komunističnega režima.

Konservativni blok samega sebe razume kot ideološko silo, ki se bojuje s komunizmom, ki naj bi še vedno prevladoval v slovenski družbi. In ker so v igri visoki cilji, preživetje slovenskega naroda, "lahko nova elita uporablja nedemokratične metode, ko se bori proti svojim glavnim nasprotnikom, socialni demokraciji, ki je le evfemizem za komunistični totalitarizem". Predstavniki konservativne elite verjamejo, da je njihova naloga reševanje Slovenije iz prekletstva komunizma. Ker so na misiji odrešitve, jim je dopuščeno, da delajo napake, pa četudi so te napake nedemokratične.

Tomc članek konča z mislijo, da prevzemanje različnih družbenih podsistemov Slovenijo približuje nekdanjemu režimu. Slovenija je "bližje svoji socialistični preteklosti, kot je bila po osamosvojitvi. V Sloveniji je seveda še zmeraj demokratični politični sistem, a v njem so prisotni tudi pomembni elementi totalitarizma." In kako to, da so nekdanji "demokrati", posamezniki, ki so se borili proti enopartijskemu sistemu, postali izvrševalci nove oblike enostrankarskega sistema? Tomc pravi, da je politična socializacija sedanjih političnih in ideoloških voditeljev potekala v času nedemokratičnega sistema. Minili bosta še generacija ali dve, da bo vpliv starega režima na percepcijo narave političnega življenja izginil. Tako za tiste z leve kot za tiste z desne strani. Peter Jambrek, ideolog Zbora za republiko, je bil recimo v mladih letih član Univerzitetne konference Zveze komunistov ...

Po predstavitvi članka so bili v Washingtonu ljudje v glavnem začudeni nad netolerantnostjo sedanje oblasti. Tomc pa dodaja, da je slišal vsaj še dve kritični pripombi na račun slovenske politike. Ena je bila povezana s cenzuro rokerske skupine Let 3 na nacionalni televiziji in druga, pričakovano, z Romi.