Portret socialnega razvoja slovenske družbe

Kaj imajo ob koncu leta 2006 skupnega Sternovo poročilo o ekonomiki klimatskih sprememb, Timov izbor osebnosti leta in Socialni razgledi po Sloveniji, ki jih je izdal vladni UMAR? Prvi govori o dramatičnih ekonomskih posledicah, ki grozijo zaradi ekoloških sprememb. Drugi razglaša za osebnost leta vse državljane sveta, ki soustvarjajo informacijsko družbo in mimo politikov gradijo družbo prihodnosti. Razgledi nam slikajo socialno podobo dolgožive slovenske družbe, kjer stojijo v ospredju družbena kohezija, socialni kapital in zadovoljstvo z življenjem. Ekonomija se umika okoljski in socialni viziji družbe, politiko nadomeščajo ljudje. Čuden, toda morda edini možni svet prihodnosti.

Petsto strani obsežno Sternovo poročilo z ekonomskimi podatki dokazuje črno prihodnost svetovnega gospodarstva. Podnebne spremembe so posledica industrijskega razvoja in napačne enosmerne ekonomske logike tržnega gospodarstva. Svetovno gospodarstvo raste hitreje in je bolj stabilno kot kadarkoli doslej. V ozadju so velike strukturne spremembe, ki jih prinašajo tehnološki razvoj, globalizacija in hitro razvijajoče periferne države. Toda vse to lahko v nekaj desetletjih ogrozijo globalne spremembe podnebja. Stroški sanacije teh sprememb pa bodo letno med 5 in 20 odstotki svetovnega BDP.

Prednosti globalnega gospodarstva, na katerih temelji sodobna blaginja nacionalnih ekonomij, se bodo že jutri torej spremenile v njihovo temeljno oviro. Investicije v naslednjih 15 do 20 letih bodo v veliki meri pod vplivom podnebnih sprememb, tveganja pa se bodo samo še povečevala. Povečanje povprečne globalne temperature za 2 stopnji Celzija bo radikalno spremenilo družbeno geografijo, način življenja ljudi in ekonomske možnosti preživetja držav. Stroški prilagajanja in stabilizacije podnebnih sprememb bi zahtevali odstotek svetovnega BDP in so bistveno nižji od njihovih škod. Problem je v skupni politično-ekonomski akciji in učinkovitih ukrepih držav.

V dolgoročnih razvojnih dokumentih slovenske vlade, kot je na primer Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, ni nikakršnih tovrstnih omejitev. Toda Slovenija bo na koncu tega obdobja v povprečju že izgubljala več kot 2 odstotka rasti glede na Sternove projekcije. Klimatske spremembe so največja tržna disekonomija, kar smo jih imeli doslej. Razprava in ukrepanje glede dolgoročnih podnebnih sprememb in energetske politike bi morala zato postati razvojna prioriteta slovenske vlade.

Klimatske spremembe ne zahtevajo zgolj mednarodne globalne odgovore, postati morajo del zavesti in praktičnih ravnanj slehernega državljana sveta. Timov človek leta je zato najprej ekološki in šele potem informacijski sopotnik sodobne družbe, ki jo gradimo na globalni in lokalni ravni. Timovo sporočilo je pomembno. Nagovarja neposredno ljudi in ne stavi zgolj na delovanje običajnih političnih institucij. Težka znanstvena poročila in premik javnega mnenja so v letu 2006 napredovali in dobivajo oprijemljivo politično težo. Na oboje pa se bo morala v naslednjem letu bolj kot danes odzvati tudi klasična politika. Ne gre zgolj za premik ekološke zavesti. Ekonomisti stavimo na ekonomske interese in primerjavo med koristnimi in stroški. Z ekonomskimi instrumenti in tržnimi mehanizmi lahko spodbudimo tehnološke spremembe, spremenimo strukturo proizvodnje in načine potrošnje. Ekologija postaja ne le grožnja, temveč tudi poslovna priložnost.

Slovenija ni najbolje razumela teh sporočil. Vlada nerada govori o globalnih omejitvah razvoja, politiki molčijo o tveganjih, ki jih prinaša dolgoživa družba in ekološko zastarelo gospodarstvo. Bodo ljudje s civilnimi iniciativami začeli zapirati tudi ekološko sporne tovarne, kot to sedaj počno v zaledju Kopra? Bodo njihove akcije razkrile ne samo krize pravne države, temveč tudi težave zagotavljanja njenega trajnostnega razvoja? Deficit državne avtoritete se lahko hitro spremeni v demokratični deficit ulice. Zato so toliko bolj pomembne kultura razvojnega dialoga, skrb za človekove pravice in zaščita svobodne izbire. Ljudje te vrednote potrebujejo. Če jih ne jamči država, jih preprosto zahtevajo in vzamejo. To je pomembna, čeprav protislovna izkušnja sedanje slovenske politike in nove igre neposredne demokracije slovenskih državljanov.

Socialni razvoj, na katerega opozarjajo Socialni razgledi, je odvisen predvsem od dostopnosti blaginje. Ta zadeva državo in javni interes, toda hkrati ljudje vendarle sprejemamo vedno večjo odgovornost za svoje odločitve in ravnanja. Slovenska tranzicija je bila v zadnjih petnajstih letih izpeljana na socialno vzdržen način in zadovoljstvo prebivalstva z njihovim materialnim položajem se v zadnjih desetih letih vendarle povečuje. Slovenija ima med EU-25 drugo najnižjo stopnjo tveganja revščine, ima nadpovprečno stopnjo zaposlenosti in razmeroma dobro dostopnost do širših socialnih storitev. Toda še vedno imamo opraviti z ogroženostjo ranljivih družbenih skupin, brezposelnost je dolgotrajna, preskrbljenost z javno infrastrukturo in storitvami pa regionalno in socialno zamejena. Povečuje se razkorak med potrebami in ponudbo zdravstvenih storitev ter bivalnih možnosti. Nenavadno majhno je zaupanje v institucije, socialni kapital je nizek, neformalne mreže pomoči pa šibke in pogosto ekonomsko premalo močne in vplivne.

Portret socialnega razvoja slovenske družbe je torej protisloven. Vlada ne zagotavlja razmer za povečanje družbene kohezije. Nasprotno, z zaletavimi posegi v življenjske razmere vnaša institucionalno zmedo in ogroža kakovost življenja ljudi. Obljublja ekonomske rešitve, toda pozablja na globalne ekološke omejitve in občutljivost omrežij socialne opore, socialno izključenost in vrednote. Zadovoljstvo z načinom življenja je razmeroma nizko, kar dokazuje tudi politično-ekonomsko zaupanje slovenskih državljanov.

Sporočilo je jasno. Zadovoljni in srečni prebivalci lahko preživijo samo v solidarnem in zaupljivem družbenem okolju. Ekonomija je lahko betlehemska luč, toda odrešitve ne prinaša. Zato so potrebni ukrepi ekološko in socialno občutljivih družbenih sprememb. Šele znotraj takšnega razvojnega trikotnika si lahko ljudje zaželimo kaj lepega in dobrega za leto, ki prihaja.