Podrejanje Ljubljane

Vlada si očitno ne želi, da bi Ljubljana postala pomembna evropska prestolnica, saj z uveljavitvijo nove davčne zakonodaje in z zakonom o financiranju občin, ki bo začel veljati 1. januarja 2007, glavnemu mestu odvzema kar tretjino prihodkov iz dohodnine oziroma petino celotnega mestnega proračuna. Namesto pričakovanih 34,3 milijarde tolarjev prihodkov iz dohodnine bo mestni proračun prihodnje leto dobil le 22,9 milijarde tolarjev ali kar 11,3 milijarde tolarjev manj denarja. Po izračunu mestnih finančnikov to v prihodnjih štirih letih pomeni izgubo okoli 46 milijard tolarjev, ki jih Ljubljana nujno potrebuje za plačilo že predpisanih in s pogodbami dogovorjenih obveznosti, predvsem pa za izvedbo 22 razvojnih projektov, ki jih je v predvolilni kampanji volivcem obljubil župan Zoran Janković. Ker bo nov sistem financiranja najbolj prizadel prav Ljubljano, se ni mogoče izogniti razmišljanju, da je v ozadju predvsem striženje peruti Jankoviću in da so druge občine le kolateralna škoda pri doseganju glavnega vladnega cilja.

Sredstva, ki bodo odvzeta Ljubljani, naj bi ministrstvo za finance namenilo za subvencioniranje drugih občin. To pa pomeni, da bodo meščani Ljubljane po novem letu del svojega denarja prisiljeni podariti drugim občinam po državi. Udarec, ki si ga Ljubljana ne zasluži, saj ima, ker je pač glavno mesto, večje obveznosti od vseh drugih lokalnih skupnosti. Naj opozorimo, da se v Ljubljano na delo, šolanje ali po drugih opravkih vsak dan pripelje kakšnih sto tisoč ljudi. Čeprav vsi ti uporabljajo mestne ceste, parkirišča, vodo, elektriko in druge storitve, s svojo dohodnino ne polnijo ljubljanskega proračuna, pač pa proračune tistih občin, v katerih imajo stalno prebivališče. To pa je ključno. Dohodki mesta so odvisni od tega, koliko ljudi je v mestu prijavljenih in v njem torej tudi uradno živijo, saj ti mestu plačujejo dohodnino, ki je glavni vir občinskega proračuna.

Da bo Ljubljana izgubila denar, sicer priznavajo tudi v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, le da so njihove preliminarne ocene o višini odvzetih sredstev nekoliko bolj optimistične. Tako naj bi mestni proračun leta 2007 izgubil 8,5 milijarde tolarjev, od tega 3,5 milijarde tolarjev iz naslova davčne zakonodaje. Kdo se je pri izračunu zmotil, bo pokazal čas. Zagotovo pa noben izračun za razvoj mesta ni spodbuden. Janković je glede posledic zelo jasen: "Če tega denarja ne bo, v Ljubljani ne bomo gradili nič novega." Ljubljana se s projekti, ki jih obljublja Jankovićeva ekipa, sicer lahko poteguje za evropska sredstva, toda tudi pri tem ne bo šlo brez lastne udeležbe. Zmanjšan dotok proračunskih sredstev pa možnost lastne udeležbe zmanjšuje na minimum. Mestni svet je zato že sprejel Jankovićevo pobudo za ustavno presojo zakona o financiranju občin. Po mnenju župana, ki se je posvetoval z ustavnopravnimi strokovnjaki, zakon posega v tri člene ustave in v Evropsko listino o lokalni samoupravi ter krši načela samofinanciranja, sorazmernosti, samostojnosti in ustreznosti. Glavni problem je 8. člen zakona o financiranju občin, ki odpravlja davčne vire kot samostojen, lasten vir financiranja občin. Doslej je veljajo, da občinam pripada 35 odstotkov dohodnine, in sicer v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno prebivališče v občini, ter odmerjeno dohodnino v državi, novi zakon pa v 8. členu dohodnino in druge davke definira kot odstopljen državni vir in nato na podlagi finančne izravnave jemlje sredstva najrazvitejšim občinam. Po Jankovićevem mnenju to pomeni, da se z zakonom zmanjšuje avtonomija mestne občine Ljubljana na finančnem področju, s tem pa tudi na vseh drugih področjih. Še več. Ker merila za obseg državnega sofinanciranja pri posameznih investicijskih projektih niso določena z zakonom, pač pa jih bo ob vsakem konkretnem projektu določala vlada, to pomeni uvedbo popolne arbitrarnosti in diskrecijo izvršilne oblasti, kam in v katere občine bo usmerila dodatna investicijska sredstva. Občine bodo torej postavljene v podrejen in odvisen položaj nasproti vsakokratni aktualni izvršni oblasti, hkrati pa bo omogočeno favoriziranje posameznih občin. "O avtonomnosti občin tako ni več mogoče govoriti," je v gradivu za izredno sejo mestnega sveta zapisal Janković.

Poleg Ljubljane naj bi bili z novim sistemom financiranja na slabšem še dve občini. Občina Trzin bo prikrajšana za 195 milijonov tolarjev, občina Šempeter - Vrtojba pa za 111 milijonov tolarjev. Vse druge občine naj bi bile po trditvah vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo vodi minister dr. Ivan Žagar, na boljšem. Tako naj bi na primer mestna občina Celje leta 2007 dobila dodatnih 731 milijonov tolarjev, Koper dodanih 473 milijonov, Kranj dodatnih 396 milijonov, Murska Sobota 204 milijone, Nova Gorica dodatna 202 milijona, Novo mesto dodatnih 367 milijonov, Velenje 370 milijonov, Slovenj Gradec dodatnih 58 milijonov, Maribor pa kar 1,6 milijarde tolarjev več. Skratka, pridobilo naj bi kar 207 od 210 občin v državi. Župan Trzina Anton Peršak o pravilnosti teh izračunov dvomi: "Z zakonom o financiranju občin se uvaja nova formula za izračun primerne porabe, po kateri bodo izgubile razvitejše, urbanizirane občine, pridobile pa izrazito podeželske občine." Opozarja, da je zmanjšanje sredstev predvsem posledica spremenjene dohodninske zakonodaje. Ker bo vlada iz dohodnine po novem dobila bistveno manj sredstev kot doslej, ta izpad nadomešča na hrbtih najrazvitejših občin. Vladni službi za lokalno samoupravo najbolj zameri, da je pripravila zakon, ki je razvojno nestimulativen. "Dohodnina se bo delila ne glede na to, koliko posamezna občina vlaga v razvoj." Po izračunu ministrstva za finance je primerna poraba občine Trzin za leto 2007 ocenjena na 360 milijonov tolarjev, po Peršakovem mnenju pa je to izredno malo. "Treba je vedeti, da v Trzinu samo za otroško varstvo porabimo 105 milijonov tolarjev. Če k temu prištejemo še stroške financiranja osnovnih šol, stroške občinske uprave in pokrivanje obveznosti na socialnem področju, to pomeni, da bomo ostali brez denarja za šport, kulturo, organizacijo društvenega življenja, ekologijo ... Država nam pobira denar, hkrati pa nam pušča vse dosedanje naloge." Da nov sistem ni dober, se strinja tudi predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor. "Nov sistem občin ne motivira k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Država jim bo pobrala pridelan višek in ga prelila v manj razvite občine. Dohodek občin bi moral biti variabilen, odvisen od tega, kako dobro delajo."