Se je Janković s predvolilnimi obljubami uštel?

Papirnati špeh, ki ima skoraj 500 strani in se mu reče osnutek proračuna mestne občine Ljubljana za leto 2007, bi bil dolgočasno branje, če od njega ne bi bila odvisna prihodnost glavnega mesta.

Pregled postavk razkriva, da se letos ne bo uresničila praktično nobena od velikopoteznih predvolilnih obljub ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Izjemi sta le dve - prenova Kina Šiška in dokončanje barjanske vpadnice. Vsi ostali razvojni projekti bodo morali počakati na boljše čase. V proračunu so predvidena le sredstva za pripravo projektne dokumentacije, kar bo mestu omogočilo, da s planiranimi razvojnimi projekti začne takoj, ko dobi denar. Ker bo mestna blagajna zaradi novega zakona o financiranju občin in spremenjene dohodninske zakonodaje v letošnjem letu izgubila kar 56,8 milijona evrov, pa nova mestna uprava pasu ne zateguje le pri izvedbi razvojnih projektov, pač pa posega tudi na nekatera temeljna področja, kot so vzgoja in izobraževanje, sociala, zdravstvo in kultura. Kakšna bo torej cena, ki jo bodo prebivalci Ljubljane morali plačati za Jankovićeve predvolilne obljube? Poglejmo.

Mestna uprava z osnutkom proračuna napoveduje približno desetodstotno povečanje prispevka staršev za vrtce. Glavni argument za ta ukrep je, da starši na območju MOL danes za vrtec prispevajo manjši delež kot starši z enakimi dohodki v drugih občinah. Po pravilniku o plačilih staršev bi morali v povprečju plačati 34,8 odstotka cene programa, a zaradi dodatnih mestnih popustov v resnici plačajo le med 22 in 25 odstotkov cene. Po novem naj bi se to razmerje za deset odstotkov prevesilo v škodo staršev.

Zelo verjetno je tudi, da bodo po novem odpravljeni brezplačni prevozi z mestnimi avtobusi za predšolske otroke in starejše upokojence, saj ima LPP že zdaj velike finančne težave, mestna uprava pa podjetju še dodatno zmanjšuje delež proračunskih sredstev. Na to možnost je opozoril podžupan Janko Moederndorfer. Lahko se tudi zgodi, da se bodo vozovnice prvič v zadnjih treh letih podražile. Zaradi finančne stiske mestna uprava razmišlja celo o tem, da bi nekaj dodatnega denarja v proračun vrnila z uvedbo novih taks. Tu pa se težave še ne končajo. Zaradi zategovanja pasu bodo brez finančne pomoči ostale številne nevladne organizacije, ki so se jim pogodbe z mestno občino iztekle v lanskem letu. Med temi so na primer tudi Škuc, društvo brezdomcev Kralji ulice, Ženska svetovalnica, združenje Sezam, društvo Legebitra, Aids fondacija Robert, KUD France Prešeren, KUD Channel Zero, gledališče Glej, društvo Cafe Teater, zavod Bunker. Ker v letošnjem proračunu ne bo denarja za nove razpise, bodo vsaj nekatere nevladne organizacije svoja vrata prisiljene zapreti.

Po mnenju dr. Andreje Črnak Meglič z Inštituta za socialno delo, bo to brez dvoma zmanjšalo kakovost življenja v Ljubljani, saj prav družbene dejavnosti mestu dajejo poseben pečat. "Slovenija ima do nevladnih organizacij že tako ali tako mačehovski odnos, saj jih financira v bistveno manjšem obsegu kot mnoge druge evropske države, in to kljub dejstvu, da so nevladne organizacije praviloma inovativnejše od javnih zavodov, zaradi česar so povsod v razvitem svetu nepogrešljiv del družbe. Z letošnjim mestnim proračunom se to stanje še poslabšuje. Mestno upravo sicer podpiram v želji, da s pritiskom na vlado pridobi več denarja iz državne blagajne, sprašujem pa se, kaj se bo zgodilo, če ji vlada ne bo ugodila in če do rebalansa proračuna ne bo prišlo." Mestni svetnik in predsednik mestnega odbora za kulturo, sicer član Jankovićeve liste, Peter Božič pa opozarja: "Nevladne organizacije so v tem proračunu res na udaru. Toda ne smemo pozabiti, da vlada s spremenjeno zakonodajo mestni blagajni odvzema kar četrtino sredstev. Vlada je torej tista, ki je s svojo vaško logiko izvedla atentat na glavno mesto in njegovo urbano kulturo!"

Morda bi bilo zategovanje pasu še mogoče razumeti, če bi nova mestna oblast varčevala tudi pri lastnih izdatkih. Toda iz predloga proračuna je razvidno, da tega ne namerava storiti. Prav nasprotno. S kadrovsko reorganizacijo vsaj letos ne bo nič, stroški mestne uprave bodo za dobrih 15 odstotkov višji od realiziranih v lanskem letu, denarja za županstvo bo še enkrat več kot lani, vodilni bodo za potovanja v tujino odšteli skoraj polovico več kot lani, stroški za hotele in restavracije pa se bodo povišali kar za 157 odstotkov. Za prenovo magistrata bodo porabili 167 tisoč evrov, več denarja pa bo tudi za delo svetniških klubov in nakup avtomobilov. Opozicijski mestni svetniki iz vrst SDS že govorijo, da gre za ponovitev sindroma župana Dimitrija Rupla, ko da se je govorilo o velikih projektih, na koncu pa je mesto dobilo prenovljene prostore na magistratu, župan pa je sredi mandata 'pobegnil' v ZDA.

Jankovićeva verodostojnost je ta trenutek odvisna predvsem od dveh nepredvidljivih dejavnikov: ustavnega sodišča, ki na pobudo mesta presoja ustavnost zakona o financiranju občin, in velikodušnosti vlade, ki naj bi na pomoč priskočila s finančno injekcijo iz državne blagajne. Pričakovanja so velika. Župan Janković računa, da bo država dodatno prispevala skoraj 250 milijonov evrov, to pa je več, kot znaša celoten proračun MOL za letošnje leto. Kako se bo odločila vlada, je težko napovedati. Zagotovo bo veliko odvisno od ponedeljkovega sestanka med predsednikom vlade in mestno upravo. Pa tudi od prihodnjih pogajanj, ki jih bo z mestno upravo vodil minister za javno upravo Gregor Virant. Obe strani sta si že izmenjali pogajalska izhodišča za skupen dogovor, ki je pomemben tudi zaradi predsedovanja EU, ko bo Ljubljana za šest mesecev prestolnica Evrope. Medtem ko vlada svoj del izhodišč skriva, so stališča mestne uprave javna. Tako med drugim predlaga, da vlada za svoje potrebe odkupi stavbo TR3, da se zgradi podzemna garaža ob parlamentu, da se leta 2008 rezidenca predsednika države zagotovi v prenovljenem gradu Bokalce, da se ministrstvo za notranje zadeve preseli na Parmovo ulico v kompleks, v katerem je predvidena tudi džamija, da se upravne enote, davčne uprave in mestna uprava do leta 2010 preselijo na skupno lokacijo na Masarykovo cesto, da se glavne mestne vpadnice - Dunajska, Celovška in Tržaška cesta - rekonstruirajo v šestpasovne avenije, da se do leta 2010 poglobi Prešernova cesta in tako oživi promenada med gradom in Tivolijem, da se na Poljanah do leta 2013 zgradi nov Klinični center, da se zapore na Povšetovi preselijo na novo lokacijo, na primer v Litostroj, da se sedanja zgradba Kresije preuredi v hotel ali trgovski center najvišje kakovosti, da Ljubljana leta 2012 kandidira za Evropsko prestolnico kulture z oživitvijo kompleksa Rog. In tako naprej.