Slovenska pašteta za bosanske milijarde

V ponedeljek, 19. februarja, so imeli slovenski premier Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel in drugi člani številne slovenske delegacije, ki je obiskala Sarajevo, več bilateralnih srečanj s predstavniki bosansko-hercegovskih oblasti. Medtem so nekdanji devizni varčevalci Ljubljanske banke burno protestirali in javno zagovarjali splošni bojkot slovenskih izdelkov. Najbolj reprezentativni slovenski izdelki, kakršni so alpsko mleko in Fructalovi sokovi, so tekli po sarajevskih ulicah. Leteli so Palomini papirnati robčki, gorele Mercatorjeve vrečke, nazadnje pa je vse skupaj sprala radenska.

Nekdanji devizni varčevalci Ljubljanske banke so se zbrali pred poslopjem parlamentarne skupščine BiH, da bi pričakali premiera Janšo, ki je pred dvajsetimi dnevi zavrnil predlog za uradni sestanek z njimi v Sarajevu. Ker so nanj čakali pred glavnim vhodom, so čakali zaman, saj je Janša s svojo delegacijo vstopil skozi stranski vhod. Lilo je kot iz škafa, vendar starčkov in stark to ni odvrnilo od boja za njihove pravice. Če nič drugega, so bili domišljeni njihovi transparenti, na katerih je pisalo: "Janša, kako si je Slovenija našo poldrugo milijardo evrov razdelila s Srbijo?!", "Najboljši sosed nas brez sramu ropa", "Kraji je ime Slovenija", "Dežela bi samo žela", "Odnesite svoje smeti v EU", "Mi Sloveniji igralce, režiserje, glasbenike - Slovenija nam prevare, kraje, korupcijo ..."

"Danes protestiramo, ker bi radi po šestnajstih letih čakanja povedali, da nam je vsega dovolj. Slovencem smo verjeli, zdaj pa je tega konec. Gospod Janez Drnovšek laže, ko trdi, da je denar v Beogradu, saj dobro vemo, da je v Sloveniji. Zato pomijmo sarajevske ulice z radensko!" je vzklikala Amila Omersoftić, predsednica upravnega odbora Združenja za varstvo nekdanjih deviznih varčevalcev Ljubljanske banke in nekdanja direktorica Radia in televizije BiH, ki je tudi sama varčevala pri Ljubljanski banki.

A zbrani so bili hkrati tudi prepričani, da največjo odgovornost za njihove težave nosijo bosansko-hercegovske oblasti, ker od Slovenije niso nikoli uradno zahtevale vrnitve njihovih prihrankov, čeprav gre za približno dve milijardi ameriških dolarjev. Varčevalci pravijo, da so že skoraj izgubili upanje, da bodo bosansko-hercegovske oblasti kdaj zahtevale njihov denar.

O deviznem varčevanju pri nekdanji Ljubljanski banki se je premier Janša sicer pogovarjal z Nikolo Špirićem, predsednikom ministrskega sveta BiH. Bosansko-hercegovska stran je prepričana, da je vprašanje predvojnega deviznega varčevanja mogoče rešiti zgolj z bilateralnim konsenzom, slovenska stran pa zagovarja mnenje, da je vprašanje treba reševati znotraj sukcesije skupne lastnine nekdanje Jugoslavije in da je rešitev vprašanja deviznega varčevanja treba zaupati verodostojnim bančnim strokovnjakom.

Kakorkoli že, dogovorili so se, da spet začneta delati strokovni skupini obeh držav, ki sta se s tem vprašanjem ukvarjali že leta 2004.

Ne glede na vse pa je Janša dejal, da je prepričan, da se je v BiH po nepotrebnem ustvaril napačen vtis, da so devizni prihranki Bosancev in Hercegovcev končali v Sloveniji. "Prepričanje, da je denar bosansko-hercegovskih varčevalcev končal v Sloveniji, je napačno. Takrat je bil bančni sistem centraliziran in ves denar smo pošiljali v Narodno banko Jugoslavije. Zato bi varčevalci zahtevke morali poslati v Beograd," je Janša rekel med pogovorom s Špirićem. Dodal je, da je imela Ljubljanska banka ob osamosvojitvi Republike Slovenije negativen saldo, obnovo pa so izpeljali z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. Čeprav je Janša izrazil sočutje z bosansko-hercegovskimi deviznimi varčevalci, ki so jih vsi pustili na cedilu in so na milost in nemilost prepuščeni divji diplomaciji, se je ta njegova izjava varčevalcem zdela zgolj patetična in izzivalna.

Slovenija podpira BiH na poti v EU

Med obiskom delegacije Vlade RS v BiH sta Marjeta Cotman, slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ter Sredoje Nović, bosansko-hercegovski minister za civilne zadeve, v Sarajevu podpisala meddržavni sporazum o socialnem zavarovanju. Sporazum naj bi rešil težave več kot 20.000 državljanov BiH, ki so si pravico do pokojninskega in socialnega varstva v času obstoja SFRJ pridobili v Sloveniji in do zdaj te pravice niso mogli uveljaviti.

Premier Janša in ministrica Cotmanova sta imela ob obisku v bosansko-hercegovski prestolnici natrpan urnik. Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pa se je sešel s Svenom Alkalajem, novim vodjem bosansko-hercegovske diplomacije. Ministra sta se dogovorila za razvoj sodelovanja med ministrstvoma, posebno pri izmenjavi strokovnih skupin na področjih, ki so zelo pomembna za BiH na poti v evroatlantske povezave. A Rupel ne bi bil Rupel, če ne bi tudi malo zašel s poti. Tako je sredi Sarajeva kot Sokrat pridigal o splošno znani temi - da je skrajni čas, da Srbija ujame in izroči osumljene za vojne zločine haaškemu sodišču.

Toda v Sarajevu danes vlada splošno prepričanje, da je z denarjem mogoče doseči marsikaj, tudi zalikati gube v slovensko-bosanskih odnosih. Janša je to poskušal z odprtjem tovarne Argeta v Hadžićih pri Sarajevu, a ta novica ni uravnotežila stiske nekdanjih deviznih varčevalcev. Dve milijardi nista malo, že če bi šlo za tolarje, kaj šele, ko gre za dolarje.

Mediji so kljub dežju ves dan prenašali proteste varčevalcev. Tako so se, kot kaže, solidarizirali z njimi. Lokalni politični analitiki menijo, da bo to še dodatno obremenilo odnose med Ljubljano in Sarajevom. Čeprav morda ne toliko, kolikor jih je že obremenil strogi vizumski režim, ki ga je Slovenija vpeljala za BiH, vsekakor pa bo tudi ta obremenitev precejšnja.