Izdajalski žig

"Vprašanja so nenavadna ... in čudna." Viceguverner Banke Slovenije Samo Nučič ni našel drugih besed. "Človek domneva, da poslanci poznajo zakone, ki jih sprejemajo v parlamentu, in da poznajo tudi ravnanje Banke Slovenije, ki mora biti v skladu s temu zakoni." S temi besedami se je Nučič odzval na očitke o domnevno spornem delovanju centralne banke, ki so jih izrekli poslanci največje vladne stranke. Da se je plaz očitkov na Banko Slovenije usul prav v teh dneh, ne preseneča. Pred vrati je bilo pač glasovanje o drugem Drnovškovem kandidatu za guvernerja Banke Slovenije, Andreju Rantu. Tisto, kar je presenetilo, je bil način, ki so ga poslanci koalicije izbrali. Če je namreč pred glasovanjem o Gaspariju v javnost prišel en "sumljiv" dokument, jih je bilo tokrat cel kup, poslanci SDS pa so poleg tega vlado bombardirali s poslanskimi vprašanji, v katerih so izrazili številne dvome o delu Banke Slovenije. Poslanska vprašanja vladi običajno postavljajo opozicijski poslanci.

Poslanska vprašanja

Poslanec SDS Rudolf Petan je tako obudil zgodbo o Cipru, kjer je imela odprte račune Narodna banka Jugoslavije (NBJ). A njegovo poslansko vprašanje se ni nanašalo na NBJ, temveč so ga zanimali računi, ki jih je imel domnevno na Cipru pokojni poslovnež in član LDS Peter Rigl. Petana je zanimalo, ali so bili ti računi povezani z Miloševićevim režimom in zakaj se je Drnovšek kot predsednik vlade kmalu po Riglovi smrti odločil za obisk na Cipru. Petan Cipra ni omenil po naključju. Račune NBJ je na Cipru v imenu Banke Slovenije pred leti iskal prav Rant. Še preden so izzvenele Petanove besede, je novinarsko konferenco sklical Miro Petek. Spomnil je na Drnovškovo potovanje v ZDA leta 1999, od vlade pa je želel pojasnila, ali so NLB seznanili, da naj bi podružnica LBS New York Drnovšku kot predsedniku vlade plačala najem razkošne vile. V uradu predsednika države so nam povedali, da nimajo dostopa do teh evidenc, zato so vprašanje odstopili vladi.

Nato se je oglasila četverica poslancev SDS, Jože Tanko, Rudolf Petan, Branko Grims in Jožef Jerovšek, ki je Banki Slovenije zastavila kar trinajst vprašanj, vladi pa pet. Del se jih je nanašal na poslovanje NLB-jeve hčerinske banke LBS iz New Yorka, del pa na domevne nepravilnosti pri poslovanju družbe LHB Finance iz Ljubljane, ki je v lasti NLB-jeve hčerinske banke LHB iz Frankfurta. Četverica poslancev je Banko Slovenije spomnila na nepravilnosti, do katerih je prišlo v obeh ustanovah, obenem pa ji je očitala, da ni javnosti in parlamenta obvestila o ukrepih. Svet Banke Slovenije je odgovoril v sredo. Izkazalo se je, da poslanci SDS ne poznajo zakonov. "Stari in novi zakon o bančništvu določata, komu je Banka Slovenije dolžna poročati in kaj sme poročati. Parlament in poslanci niso upravičeni do podrobnih informacij, s katerimi banka razpolaga," je novinarjem v sredo zatrdil viceguverner Samo Nučič in jih obenem spomnil, da so podobna vprašanja na Banko Slovenije naslovili že, ko so bili še v opoziciji, in da so jim takrat že odgovorili. Poslanci naj bi pomešali tudi pristojnosti Banke Slovenije. Tako newyorška LSB kot frankfurtska LHB sta namreč podrejeni ameriškim in nemškim nadzornikom bančnih trgov. Banka Slovenija nima nikakršnih pooblastil za ukrepanje v LSB (ta je zdaj sicer v lasti belgijske KBC) in LHB, je pa o obeh povpraševala v njuni banki materi - NLB. Tej je Banka Slovenije v zadnjih petih letih izdala 13 najrazličnejših odredb z zahtevo po korekcijah in kar 35 pisnih opozoril in priporočil.

Medtem je NLB na novi tiskovni konferenci še enkrat na dan povlekel Petek. Tokrat ga je zanimalo delovanje NLB-jeve frankfurtske hčerinske banke LHB. Ta naj bi namreč ravnala sporno, ko naj bi nekemu podjetju zagotovila kredit v višini 30 milijonov evrov v rekordnih šestih dneh. Šlo naj bi za nemški MM Logitrend, ki je v večinski lasti koroškega podjetnika Janka Zakeršnika in ki naj bi kredit porabil za nakup Zakeršnikovega podjetja Eurocity v Slovenj Gradcu. Dejansko pa naj bi, tako Petek, prali denar. Zakeršnik naj bi novembra 2005 pri isti banki zaprosil tudi za osebni kredit v višini 27,7 milijona evrov. Petkovo razkritje je srhljivo. Vprašanje o tem, ali je bila odobritev Zakeršniku sporna, pustimo ob strani. Za nadzor v LHB so namreč pristojni nemški bančni nadzorniki. Gotovo ni naključje, da je Petek izpostavil Zakeršnika. Prav njega so namreč v minulih letih največkrat omenjali kot osebo, ki naj bi naročila napad na - takrat še novinarja - Mira Petka. Vprašanje je, kako je Petek izvedel za podatke, ki naj bi bili zaupne narave. Če eden izmed vladajočih poslancev ve, na kakšen način je kredit pridobil koroški podjetnik, zakaj ne bi bilo možno, da kakšen drug visoki predstavnik oblasti ve kaj podobnega o kom drugem? Kdo vse ima dejansko dostop do podatkov o tem? Seveda - uprave bank. Poleg njih pa tudi nadzorniki - te pa je v nadzorni svet NLB postavila tudi vlada kot večinski lastnik. A nadzornike je treba izpostaviti v še eni točki: prav nadzorniki NLB so namreč tisti, ki skrbijo za zakonitost poslovanja. Če bi poslanci dejansko želeli odgovore na svoja vprašanja, bi jih morali iskati pri nadzornikih - ki jih je postavila prav ta vlada.

Rušenje Kramarja

Vse kaže, da je bitka za novega guvernerja Banke Slovenije prerasla tudi v odstrel uprave NLB. Država, ki ima v NLB skupaj s skladi v rokah polovico delnic, je upravo NLB, odkar se je pred dvema letoma zamenjala vlada, sicer pustila pri miru. Vlada je reformirala le nadzorni svet NLB, ki ga od takrat vodi državni sekretar na finančnem ministrstvu Žiga Lavrič. Je pa vlada pred časom že napovedala, da bo do poletja prevetrila tudi upravo naše največje banke. To trenutno vodi Marjan Kramar. Vse tudi kaže, da ruši vlada Kramarja s pomočjo virov iz njegove lastne hiše. Dostop do internih zapisnikov Banke Slovenije, kakršen je ta o domnevnih nepravilnostih v NLB, ki je pred dnevi prišel v javnost, imajo poleg članov sveta Banke Slovenije, direktorjev in uslužbencev posameznih oddelkov tudi nadzorovanci. V tem primeru torej tudi člani nadzornega sveta. Objavljeni zaupni dokument sicer nosi žig NLB.

Vprašanje pa je, kako bo celotna kampanja proti Drnovškovim kandidatom za novega guvernerja, Banki Slovenije in zdaj še NLB vplivala na ugled slovenskih bank. Banke trenutno veljajo za inštitucije, ki jim Slovenci zaupamo. Tudi zaupanje v denarno valuto je visoko. V tujini pa se dogajanju v Sloveniji samo čudijo. Celo navadni uradniki iz finančnih inštitucij v Londonu slovenske kolege zaskrbljeni sprašujejo o tem, kaj se dogaja pri nas.