Socialne mreže pomoči

Sredi aprila se je iztekel rok, ki sta si ga postavili romska družina Strojan in država glede iskanja nove lokacije za njihovo novo stalno naselitev. Strojanovi so pred dnevi z vrnitvijo v Ambrus izpeljali dober manever pritiska na državne institucije, ki so dan pozneje čudežno ponudili novo možno rešitev. Toda problem Strojanovih in vlade tiči drugod. Ne gre toliko za pravno polomijo države in težave širše socializacije romske družine, največji primanjkljaj je v razvrednotenju socialnega kapitala, v katerem se zrcali vedno bolj problematična podoba slovenske družbe.

Na drugem koncu sveta, v Bangladešu, prav te dni poteka povsem druga zgodba. Nobelov nagrajenec za mir Mohamed Junus je začel graditi skupaj s transnacionalno korporacijo Danone majhno tovarno jogurtov. Z njo naj bi sprožil novo obliko pomoči odrinjenim in revnim skupinam ljudi, ki bi jih naučila živeti in preživeti v sodobni družbi. Tukaj je vzvod ravno nasprotno v povečanju socialnega kapitala. Rešitev ni v novi socialni marginalizaciji na perifernih bivalnih lokacij, temveč v socialni integraciji in poslovnem spodbujanju revnih in izključenih družbenih skupin. Razlika med prvim in drugim primerom je velika, temelji pa na bogatenju ali pa razvrednotenju socialnega kapitala.

Nauk Mohameda Junusa je preprost in mu velja prisluhniti zaradi dveh razlogov. Prvič, ker poskuša reševati probleme revščine in socialne izključenosti od spodaj navzgor. To pomeni, da želi naučiti ljudi loviti ribe, namesto da bi jih podarjal kot pomoč ali kakorkoli drugače urejeval njihovo življenje z birokratskimi postopki. In drugič, skrivnost učinkovite pomoči ni toliko v politiki prerazdeljevanja, temveč v organiziranju biznisa in postavljanju okolja, kjer lahko delujejo trgi, podjetništvo in denarni tokovi marginalnih skupin. Politična levica vidi v tem pot za znižanje revščine, desnica pa dobiva potrditev ideje, da je podjetništvo boljša rešitev od dobrodelništva.

Profesor ekonomije Junus je pred desetletji želel povečati blaginjo revnega prebivalstva Bangladeša z majhnimi posojili, mini krediti od 20 USD navzgor. Z njimi se povečuje kupna moč in hkrati omogoča skromna podjetniška dejavnost. Ko je leta 1976 ustanovil vaško banko Graamen Bank, so bili njegovi komitenti predvsem ženske, ker so kredibilnejši partner od moških. Ekonomska logika banke je preprosta. Majhni krediti razpršijo bančna tveganja. Obrestne mere so nizke, ker je vračanje kreditov zaradi medsebojnega zaupanja nadpovprečna (98 %), bančni stroški pa so zaradi neprofitne usmerjenosti banke zelo majhni. Analize SB so pokazale, da revne družine, ki prejemajo mini kredite, trošijo več in investirajo bolje. Ko revni ljudje dobijo finančni servis in določeno varnost, ko se vzpostavi medsebojno zaupanje, se vedejo enako racionalno kot njihovi bogati sosedje v središču mest.

Finančna mreža posojilnih institucij in mini kreditov ni nova iznajdba, o njej pa se je pred dvema letoma razpisal tudi ugledni londonski The Economist. Novost tiči drugod. To ni več eksotično početje zanesenjakov, kot je Junus, ali pa nezanesljiva ponudba tisoče majhnih in nepovezanih posojilnic za reveže, ki obstajajo že od nekdaj. Danes je v projekt mini kreditov, vrednem okoli 9 milijard USD, vpeta tudi resna bančna industrija, kot je Citigroup ali pa Deutche Bank. Na tem temelju Junus gradi naslednji korak. Leta 2005 je prepričal Francka Ribouda, predsednika Danoneja, da bi v Bangladešu postavil mrežo socialnih podjetij. Povezali bi socialno podjetništvo s finančno mrežo mini kreditov. Krog je sklenjen. Z mini krediti ljudje kupujejo krave, prodajajo mleko mlekarnam, ki izdelujejo jogurte in mleko, plačujejo delavce, ki spet kupujejo in investirajo.... Vsaka mini tovarna rešuje življenjski krog za 1600 ljudi, vse skupaj se povezuje v sedemmilijonsko mrežo komitentov Graamen banke. Zopet posle prevzema velika korporacija, za nameček pa vse skupaj podpira tudi globalni trg kapitala s "socialnimi delnicami". Ustvarjamo torej nov model kapitalizma, z lastninskimi pravicami, trgom kapitala, bankami in družbeno odgovornim podjetništvom, ki temelji na socialnih načelih trajnostnega razvoja.

Dosedanja razvojna pomoč za revne je zgrešena in neučinkovita. Junus in drugi so ponudili alternativo. Pomoč, ki temelji na povezovanju zahodnega biznisa in spodbujanja podjetništva lokalnih prebivalcev. Filantropija, družbena odgovornost podjetij in trajnostni razvoj države so sprejemljiva alternativa za vse, razvite in nerazvite. Ključ vsega pa je prenos socialnega in ekonomskega učenja, ki spodbuja gradnjo tržnih institucij od spodaj navzgor.

V Sloveniji nam prav nerešeno romsko vprašanje dokazuje, kako tega sporočila nismo razumeli in ga zato tudi ne znamo reševati. Nevladne organizacije so za leto 2006 pripravile Ogledalo vladi, kjer so pokazali, da je partnerstvo med oblastjo in civilno družbo slabo. Umarjevo poročilo v Socialnih razgledih (2006) to nadgrajuje z dokazi o slabem vključevanjem socialno izključenih skupin in skromnem medsebojnem zaupanju državljanov. Socialne mreže pomoči, ki rastejo iz civilne družbe in drobnega socialnega podjetništva, so šibke in nihče jih prav ne podpira, čeprav so lahko učinkovitejše od državnih socialnih mrež. Na zadnji podelitvi nagrad za sodelovanje nevladnih organizacij z gospodarstvom in civilno družbo pod skupnim imenom Za dobro družbo ni bilo vladnih predstavnikov in tudi ne velikega biznisa, bile pa so ganljive in uspešne zgodbe sodelovanja in vključevanja izključenih.

Slovenska država je še daleč od socialnega partnerstva, ki se ne začenja v formalizmih korporativnega sporazumevanja, temveč v osrčju civilne družbe in širjenja socialnega kapitala. Tu se rešuje domala nerešljivi problem združevanja tržnih silnic in socialne varnosti. Ne gre zgolj za reformo trga dela, spremembe delovne zakonodaje in socialnega sporazumevanja. Skrivnost tiči v mikroporah socialne družbe in prav to so dokazale nordijske države.

V boju za demokracijo ne moremo izbirati. Posodabljati moramo našo politično "družbeno pogodbo" in hkrati skrbeti za socialno pravičnost in vključenost ljudi. Strojanovi so čudno, toda potrebno ogledalo za razkritje lažne mitologije strpne, solidarne in odprte Slovenije.