Pojasnjevanje, ki ga ni bilo

Čeprav naj bi bilo politiki do tega, da se afera Sova konča čim hitreje ali vsaj tiho in daleč od oči javnosti, je ta teden prinesel nove pospeške, nekaj novih obveščevalnih podatkov, pravnih vprašanj in političnih interpretacij. Vlada pa je začela, če se izrazimo dramatično, totalno vojno z nekdanjim direktorjem Sove Iztokom Podbregarjem.

Še preden je nekdanji direktor Sove stopil pred parlamentarne preiskovalce, kjer naj bi potrdil ali zavrnil trditve Toneta Ropa o dogovarjanju med Ivom Sanaderjem in Janezom Janšo, je vlada na dopisni seji Podbregarja in Ropa razrešila varovanja tajnih podatkov. Hkrati je od preiskovalne komisije zahtevala stenogram majskega Podbregarjevega nastopa pred njo, saj naj bi ta potrjeval sum, da je nekdanji direktor Sove maja pred komisijo povedal več, kot bi smel. Vladna sklepa se na prvi pogled zdita logična, čeprav nista. Že v izhodišču ni najbolj jasno, kako je vlada sploh vedela, kaj naj bi bil Podbregar maja govoril pred komisijo, če pa je bilo njegovo pojasnjevanje tajno in o njem, razen poslancev, ne bi smel nihče nič vedeti. Opozicijski člani komisije vladi Janeza Janše podrobnosti iz Podbregarjevega pričanja gotovo niso razkrili.

Prav tako je nenavadna prijazna vladna odveza molčečnosti, ki, vsaj po mnenju predsednika parlamentarne nadzorne komisije Pavla Gantarja, sploh ni potrebna. "Če bi bilo tako, bi pred komisijo lahko govorili samo tisti, ki bi jim vlada dala odvezo molčečnosti, to pa bi enostavno pomenilo, da vlada nadzoruje, kdo sme govoriti pred to komisijo, in bi s tem dejansko nadzirala parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih služb." Gantar je pred časom sicer sam pozval vlado, naj Ropa in Podbregarja odveže molčečnosti, a je to storil v duhu kooperativnosti, dobre volje, v želji, da ne bi bilo novih težav. Šele kasneje je pomislil, da je bil njegov poziv vladi brezpredmeten, napako ali davek neizkušenosti svežega predsednika nadzorne komisije danes tudi sam priznava.

Bolj kot različne interpretacije odveze molčečnosti pa je zanimiv drugi vladni sklep - zahteva po prepisu tajnega stenograma, katerega vsebine vlada ne bi smela poznati. Ker je ta sklep vlada sprejela pred Podbregarjevim pričanjem, je oblika neprikrite grožnje nekdanjemu direktorju, človeku, za katerega naj bi tožilstvo na predlog iste vlade že pisalo eno obtožnico.

Podbregarjev odziv je bil pričakovan. Tudi zaradi vladnega sklepa je na pogovor pred komisijo prišel z odvetnikom, saj ni mogel vedeti, ali bo kdo kasneje njegove besede uporabil proti njemu. In tukaj so se prejšnji teden stvari pravzaprav začele zapletati. Ker člani parlamentarne komisije odvetniku niso pustili, da bi sodeloval pri pogovoru, je Podbregar pojasnjevanje ozadja Ropove izjave vsaj za zdaj zavrnil. Še vedno je pripravljen spregovoriti pred komisijo in povedati, kaj se je dogajalo septembra 2004, a samo v navzočnosti odvetnika.

Razlog, zakaj komisija v tiho sobo ni spustila odvetnika, naj bi bil preprost. Člani komisije niso prepričani, ali je odvetnikova zaveza k poklicni molčečnosti zadosten pogoj za dostop do tajnih podatkov. Komisija je zdaj o statusu odvetnika naročila pravno mnenje na pravni fakulteti. Zgolj v opombo: v javnosti se je enkrat že pojavilo vprašanje, ali so vsi člani vladne komisije za nadzor Sove upravičeni do dostopa do tajnih podatkov. Tone Jerovšek recimo ni funkcionar vlade, a je vseeno član vladne skupine. Še vedno ni jasno, ali ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov.

Iskanje dokazov

Podbregar je v prebrani, vnaprej pripravljeni izjavi navrgel pomenljiv stavek. "Kolikor vem, Sova že več kot deset dni brez sodelovanja parlamentarne nadzorne komisije pregleduje dokumentacijo in informacijske baze, tako da sem prepričan, da bo svoje cilje temeljito opravila, pač v skladu z usmeritvami nadrejenih. Del slovenske politike pa je povsem nepripravljen za uporabo in vodenje Sove, predvsem pa za zaščito metod njenega dela." Kaj je povedal Podbregar, ne da bi to tudi izrekel, ni težko uganiti. Celotna zgodba o Sovi se bo nazadnje osredotočila na dokaze o domnevnem dogovarjanju o incidentih. Na izdane odredbe, na morebitne prepise prisluhov ali zapise kakšnih drugih oblik snemanja. Na stvari, ki naj bi potrdile ali ovrgle izjave Toneta Ropa. Ker je vlada že večkrat zatrdila, da v Sovi ni nikakršnih poročil, ki bi potrjevala Ropove trditve, se je v javnosti pojavlja tudi razlaga, da je nekdo sporne dokumente uničil. Ali pa jih je vsaj ponaredil. Sova takšne namige ostro zavrača. "V zvezi z nedavnimi navedbami o dejavnostih agencije v zvezi z dogodki v Piranskem zalivu agencija ni izvajala nikakršnih izbrisov ali uničenj. Delo v agenciji poteka zakonito," pravijo v agenciji in dodajajo, da v dokumentarnem gradivu Sove prav tako ni "v medijih omenjenega dokumenta o pridobivanju podatkov s posebnimi oblikami pridobivanja, ki bi dokumentiral domnevno dogovarjanje o obmejnih incidentih".

Nekaj podobnega je za TV Slovenija povedal Branko Cvelbar, namestnik direktorja Sove. Po njemu znanih podatkih ključnih dokazov za Ropove trditve ni. "Tu je temeljno vprašanje, ker mejnih incidentov je bilo več, tudi na drugem delu meje, pa ni nobenih poročil, tudi nobenih aktivnosti naše službe takrat ni bilo. Tale zadeva zna biti za koga zelo zoprna." A predsednik parlamentarnih nadzornikov se ni strinjal s Cvelbarjem. Gantar je v sredo dejal, da je kot član parlamentarne komisije sam imel v rokah dokumente, ki dokazujejo, da je Sova spremljala dogajanje v Piranskem zalivu. "Sova je obveščevalno, kot vse službe, spremljala incidente." Kaj je držal v rokah in kje točno se je Cvelbar zmotil, pa Gantar ni želel podrobno pojasniti.

Tone Rop medtem vztraja pri svojem. Vse, kar je povedal medijem in komisiji, je bila resnica in upa, da bo to resnico potrdil še kdo drug. Za zdaj je sicer osamljen. Podbregar namreč še ni spregovoril. In možno je, da je v interesu politike, da tudi nikoli ne bi.

Janša je sicer preko svoje odvetnice Ropa pozval, naj se javno opraviči. V nasprotne primeru bo zoper njega vložena tožba.