Privatizacija igralništva

Vlada je prižgala zeleno luč za uresničitev poslovne zamisli o turistično-zabaviščnem centru, ki naj bi ga na Goriškem gradili največja ameriška igralniška korporacija Harrah's Entertainment in največja slovenska igralniška družba Hit. Po letu in pol pogajanj, ko je že kazalo, da iz največje neposredne tuje naložbe pri nas ne bo nič, je vlada tako rekoč čez noč popustila nekaterim ključnim zahtevam Američanov.

Čeprav je zamisel o gradnji megazabavišča stara dobrih deset let, je razlika med projektoma občutna. Takrat so računali, da bi Hit projekt izpeljal sam, z domačim denarjem in postopoma, tokrat pa je v igri močan tuji partner, ki namerava projekt izpeljati v pičlih tridesetih mesecih. Projekt se v devetdesetih letih ni uresničil zaradi afere Hit, podjetju pa je bila zaradi nje desetletje onemogočena kakršna koli širitev dejavnosti. Cena te omejitve je bila visoka: namesto velikega igralniškega centra, ki bi bil pod nadzorom države, so se kot gobe po dežju razrasli igralni saloni, ki so bistveno večji generator kriminala kot igralnice. Toda tudi cena za megazabavišče ne bo nizka. Vlada je v pogajanjih s korporacijo Harrah's dala soglasje k dvema ključnima pogojema: povečanju lastniškega deleža pravnih oseb in prepolovitvi davčnih bremen v obliki nove koncesije. Sedanji zakon o igrah na srečo posameznim gospodarskim družbam, ki niso v lasti države, dopušča največ 20-odstotni lastniški delež. Vlada je korporaciji Harrah's obljubila, da bo ta del zakona spremenila tako, da bo korporacija lahko postala 49-odstotna lastnica novoustanovljenega podjetja, Hit pa bo imel 51-odstotni delež, kar pomeni, da bo država obdržala večinski lastniški delež. Po ključu lastniške strukture bo razdeljen tudi finančni vložek obeh partnerjev. Ker je vrednost projekta ocenjena na 750 milijonov evrov, bo Hit moral prispevati 382,5 milijona evrov. Američani so sprva sicer zahtevali večinski lastniški delež, a vlada v to ni privolila. Je pa zato sprejela zahtevo, da bo Harrah's Entertainment v novi družbi nastavljal upravo, s čimer si bo zagotovil prevladujoč vpliv. To je povsem drugačen koncept od tistega, o katerem se je z Američani dogovarjala nekdanja uprava Hita pod vodstvom Branka Tomažiča. V prvem pismu o nameri sta se Hit in Harrah's dogovorila za enakopravno razmerje v upravljanju. To pomeni, da bi bilo razmerje med slovenskim in ameriškim partnerjem v upravi in nadzornem svetu 50 proti 50. Tomažič poudarja, da je 51-odstotno lastništvo Hita zgolj pesek v oči. „Bistveno je, da bo upravo nastavljal ameriški partner.“

Ameriški davčni diktat

Druga pomembna sprememba zakonodaje, ki jo je Američanom obljubila vlada, je prepolovitev davčne obremenitve. Nenavadno je, da tuje podjetje narekuje, kako naj neka država oblikuje davčno zakonodajo, še bolj nenavadno pa je, da resna država v tak diktat privoli. Poznavalci igralniških poslov pravijo, da v Avstriji, kjer imajo togo igralniško zakonodajo, v tak diktat ne bi nikoli privolili. V Italiji pa je odpiranje igralnic tako ali tako zamrznjeno, zato jih imajo le pet, od tega so bile štiri zgrajene pred osemdesetimi leti, zadnja ob beneškem letališču pa pred petnajstimi leti.

Igralnice so posel z največjimi dobički. Zato podjetja, ki se s tem ukvarjajo, uporabijo vse legalne, včasih pa tudi nelegalne načine, da pridejo do koncesij. Pri tem se pogosto omenjajo visoke provizije posrednikom, ki omogočijo nastanek nove igralnice. Prav zaradi teh provizij - da bodo tudi v tem primeru izplačane, ni podatka - morajo biti takšni posli še posebej transparenti. Za slovenski projekt megazabavišča bi ta trenutek to težko trdili. Ugledni slovenski ekonomski strokovnjaki pa menijo, da bi bila naša država svetovna izjema, če pri tako velikem poslu ne bi bilo finančnih ugodnosti za vladajočo politično elito.

Podjetja, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo, po sedanji zakonodaji v Sloveniji plačujejo enoten, 18-odstoten davek od posebnih iger na srečo ter koncesijsko dajatev, ki znaša od 5 do 20 odstotkov, odvisno od ustvarjenega prometa. Več prometa ko ustvari igralnica, višja je njena koncesijska dajatev. Zaradi tega je Hit, ki je največji igralec, obdavčen s skupno efektivno stopnjo v višini skoraj 38 odstotkov. Ker se Američani s tako visoko obdavčitvijo niso strinjali (v Nevadi imajo na primer le 6,5-odstotno davčno stopnjo), jim je slovenska vlada obljubila, da bo igralniško zakonodajo spremenila in uvedla degresivno lestvico. To pomeni, da se bo efektivna obdavčitev podjetij, ki prirejajo igre na srečo, občutno zmanjšala, vendar le, če bodo ustvarila določen obseg prometa. Podjetje, katerega letni obseg prometa bo presegel 303 milijone tolarjev, bo obdavčeno le s 17,5-odstotno davčno stopnjo. Ekonomist in nekdanji član vladnega strateškega sveta Jože P. Damijan je v Dnevnikovi prilogi Objektiv zapisal, da je takšna rešitev dobra, ker država z njo spodbuja naša igralniška podjetja k povečanju obsega poslovanja. A hkrati priznal, da je Hit še daleč od izpolnitve pogoja, s katerim bi si zagotovil to najnižjo davčno obremenitev. Lani je z igrami na srečo ustvaril 209 milijonov evrov prometa. Če bi torej želel pridobiti koncesijo, po kateri bi bil obdavčen le s 17,5-odstotno davčno stopnjo, bi moral obseg prometa povečati za dobrih 30 odstotkov. To pa ni zelo realno. Edina, ki bo v resnici izpolnjevala pogoje za prepolovljeno davčno obremenitev, bo nova slovensko-ameriška družba, saj naj bi po napovedih Američanov letni promet megazabavišča presegal 300 milijonov evrov. To pomeni, da bo Hitova obdavčitev še enkrat višja od obdavčitve skupnega podjetja oziroma da bo Hit postavljen v deprivilegiran davčni položaj. Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je takšna rešitev sporna, saj krši načela davčne enakopravnosti in nevtralnosti. Še več. Vladni ukrep bo neposredno prizadel konkurenčni položaj Hita, in to ne glede na njegov lastniški delež v skupni družbi. Na to opozarja tudi Tomažič: „Hit lahko ob konkurenčnem megazabavišču preživi le, če bo delal pod približno enakimi pogoji, se pravi, da bo davčna obremenitev za oba, za Hit in za novo slovensko-ameriško podjetje, približno enaka.“ Dodaja pa še: „Megazabavišče je sicer dobra zgodba, a bi bila še boljša, če bi bila slovenska. Prepričan sem, da bi Hit megazabavišče lahko zgradil tudi sam, s svojim znanjem in slovenskim denarjem. Nekdanja uprava je o tej možnosti resno razmišljala, ker pa smo spoznali, da se nobena vlada v tak predlog ne bo resneje poglobila, smo poiskali tujega partnerja.“

Nekdanji generalni direktor Hita Danilo Kovačič je prepričan, da je v ozadju neenakopravne obdavčitve prikrita privatizacija: "Če bodo ta projekt speljali, sem prepričan, da bodo Hit pahnili v izgubo. V drugi fazi bo prodan in igralništvo na Goriškem bo prevzela ameriška korporacija. To pa ni nič drugega kot privatizacija." Pomenljivo je, da privatizacijo podpira ista politična opcija, ki ji je še pred dobrimi desetimi leti ostro nasprotovala. Naj spomnimo, da je zaupne podatke SDK o poslovanju novogoriškega Hita v parlament prinesel takratni poslanec SLS Marjan Podobnik, načrtovano privatizacijo družbenega premoženja v Hitu pa so najostreje napadali poslanci tedaj opozicijske SDS.

V Hitu se zavedajo nevarnosti, ki jo lahko povzroči davčna neenakopravnost, zato od vlade pričakujejo takšno zakonsko ureditev, ki bo omogočala nediskriminatorno obravnavanje vseh akterjev na trgu, ki bodo izpolnjevali določene zakonske pogoje. "Tako imenovana koncesija 'c' ne pomeni samo tega, da se bo obdavčitev pri 303 milijonih evrov zmanjšala na 17,5 odstotka, pač pa se lahko denimo že pri znesku 250 milijonov evrov zmanjša za prvih deset odstotnih točk, seveda ob izpolnjevanju nekaterih zakonskih pogojev, ki bodo veljali za takšno koncesijo,“ še poudarja Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja pri Hitu.

Poznavalci razmer opozarjajo še na eno nevarnost: da bo nova slovensko-ameriška družba odžirala goste sedanjima Hitovima igralnicama Perli in Parku. Namesto predvidene sinergije naj bi torej prišlo do neizbežnega kanibalizma. Eden od dokazov za to naj bi bilo razmerje med predvidenim številom gostov in številom hotelskih sob.

Posteljna dilema

Če se bodo uresničile napovedi snovalcev projekta, naj bi megazabavišče privabilo do 4,5 milijona gostov na leto ali dobrih 12 tisoč na dan. O kakšni številki je govor, najlažje ponazorimo z dvema primeroma. Nova Gorica ima 16 tisoč prebivalcev, se pravi, da bi se z megazabaviščem obremenitev mestne infrastrukture skoraj podvojila. Pa še ena primerjava: Postojnska jama, najbolj obiskana turistična znamenitost v Sloveniji, je lani privabila dobrega pol milijona obiskovalcev, megazabavišče pa naj bi na leto privabilo osemkrat več gostov. Snovalci megazabavišča poudarjajo, da naj bi zabavišče privabljalo predvsem goste iz oddaljenih destinacij, ki bodo v kompleksu ostali več dni. V Novo Gorico naj torej ne bi prišli samo za nekaj ur, ki bi jih prebili v igralnici, pač pa na daljši oddih, ki ne bi nujno vključeval le uporabe igralnic. Tu pa projekt postane čuden in delno neverodostojen. Če res računajo na goste, ki bi se v megazabavišču zadržali več dni, potem ni jasno, zakaj so predvideli le 1500 hotelskih sob, pri čemer so do te številke prišli šele po pogajanjih. V prvem pismu o nameri je bilo predvidenih le 750 sob. V najboljšem primeru bo v megazabavišču prespalo okoli tri tisoč ljudi na noč. Če k temu prištejemo še 250 sob v hotelu Perla in 90 sob v hotelu Park, bo ob polni zasedenosti prespalo največ 3680 gostov. To pa je zelo daleč od predvidenih 12.300 gostov. Prevladovali bodo torej dnevni gostje, ki bodo prišli iz krajev, oddaljenih največ 300 kilometrov. To pa lahko pomeni, da bodo večino gostov pravzaprav črpali iz bazena tistih, ki že danes prihajajo v Perlo in Park. "Prepričan sem, da se bo vsaj polovica od sedanjih pet tisoč gostov, ki vsak dan prihajajo v Perlo in Park, preusmerila v igralnico novega megazabavišča, to pa pomeni, da se bo Hitov promet zmanjšal za polovico. Ob upoštevanju tega, da se bo moral Hit za investiranje 51-odstotnega deleža krepko zadolžiti in da bo še naprej obdavčen s skoraj 38-odstotno davčno stopnjo, ga bo to pahnilo v izgubo," pravi Kovačič. Kako bo Hit kril naložbo, če bo promet, ki je navsezadnje tudi podlaga za zadolžitev za novo naložbo, v prihodnosti upadel? Ni izključeno, da bo Hit po odprtju megazabavišča prisiljen zapreti eno ali pa celo obe sedanji novogoriški igralnici.

Vprašanje je tudi, ali bo davčni priliv res tolikšen, kot upa vlada, in ali bo sploh odtehtal vse škodljive posledice megazabavišča na lokalno okolje. Naredimo grob izračun. Lani je Hit od 209 milijonov evrov prihodkov od iger na srečo v državno in občinske blagajne prispeval približno 79 milijonov evrov koncesijske dajatve in davka od iger na srečo. Če se bo zaradi kanibalizma Hitov promet prepolovil, bo skupaj z megazabaviščem v državno in občinske blagajne prispeval približno 92 milijonov evrov. Seveda z upoštevanjem, da bo megazabavišče ustvarilo 303 milijone evrov letnega prometa. Izračun pokaže, da bo davčni učinek kljub megazabavišču višji le za 13 milijonov evrov. Ali to res odtehta vse posledice, ki jih bo imelo takšno megazabavišče?

Nerešeno je tudi vprašanje delovne sile. V megazabavišču naj bi bilo zaposlenih 3200 ljudi. Toliko kadra zagotovo ni mogoče najti na Goriškem, še posebej ne v kratkem času. Poleg tega si bo ameriška korporacija prizadevala za čim večji prihranek pri stroških dela, zato je verjetno, da bo uvažala delovno silo iz republik nekdanje Jugoslavije, pa tudi nekaterih vzhodnoevropskih držav. Novogoriški župan Mirko Brulc opozarja: "Tem ljudem bo treba omogočiti stanovanja in zdravstveno nego, njihovim otrokom pa prostor v vrtcih in šolah. Dvomim, da bo te dodatne stroške krila ameriška korporacija. Plačati jih bo morala država." Poleg tega je treba upoštevati bistveno večjo prometno obremenitev. "Osebno zabavišču ne nasprotujem, ker v tem vidim priložnost za Goriško. Sprašujem se le, ali so bile pretehtane možne posledice," pravi Brulc.

Četudi bi v prihodnjih letih poskrbeli za prekvalifikacijo domačega prebivalstva, s čimer bi se izognili uvozu delovne sile, to ni spodbudna misel za prihodnji razvoj regije. Ekonomist Franček Drenovec je v Objektivu zapisal: "Prebivalcem Goriške se odpirajo doslej neslutene možnosti ekonomskega in socialnega napredovanja v poklicih natakar, sobarica in prostitutka. Plače ne bodo prav visoke, ampak glavno je, da se odpirajo 'nova delovna mesta'! Ko berem te naše novodobne razvojne strategije, se mi zdi, kot da bi bral Slovenski poročevalec iz leta 1955. Če se prav spomnim, so imeli na Goriškem še pred kratkim neke povsem druge razvojne vizije, utemeljene okrog Politehnike in univerze. Računam, da je jasno, da je nova razvojna vizija to staro dokončno povozila."

Namerno ignoriranje občin

Pogajanja med vlado in Harrah's Entertainmentom so potekala ob izključitvi občin, ki so solastnice Hita. Lastniška struktura delniške družbe Hit je razdeljena na 40 odstotkov prednostnih delnic brez glasovalne pravice, ki so v lasti različnih pravnih oseb, ter na 60 odstotkov navadnih delnic, od katerih jih je 20 odstotkov v lasti Slovenske odškodninske družbe, 20 odstotkov v lasti Kapitalske družbe, 20 odstotkov pa v lasti občin Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Kranjska Gora, Rogaška Slatina in Novo mesto. Čeprav imajo te občine tretjinsko glasovalno pravico, je bilo njihovo mnenje prezrto. Izključitev lokalnih skupnosti iz pogajanj je po vsej verjetnosti zahteval Harrah's. Za takšne korporacije je običajno, da se pogajajo neposredno s politično oblastjo, saj je ta edina, ki jim lahko zagotovi izpolnitev zahtevanih pogojev. Toda vlada se na korporativno folkloro ne more izgovarjati. Njena dolžnost bi bila, da bi že v prvi fazi vključila tudi lokalne skupnosti, ki bodo s projektom živele. Iz pogajanj pa sta bila izključena tudi državna sklada. O usodi povsem poslovnega projekta se je z Američani dogovarjal le državni sekretar iz urada predsednika vlade Andrej Šircelj. Pri tem ni nepomembno, da Šircelj sicer dela na ministrstvu za finance, dejansko pa je neposredno podrejen predsedniku vlade in ne finančnemu ministru.