eu / Pomanjkanje slovenskih tolmačev

Slovenijo v EU večkrat nekoliko ironično označujejo kot najbolj pridno učenko, odličnjakinjo, ki stori vse, kar ji naroči učitelj. Slovenija je prva med novimi članicami uvedla evro, prva naj bi prišla znotraj schengenskih meja, prva bo predsedovala EU. Prav predsedovanje EU je ena izmed najbolj megalomanskih potez Slovenije, saj je z organizacijskega stališča zelo drago. Številčno malce manjša Estonija se je predsedovanju EU odpovedala vse do leta 2013 prav iz finančnih razlogov, kar za super Slovenijo pač ne šteje veliko.

Ena izmed težav, s katero se pri pripravah na predsedovanje srečuje Slovenija, je pomanjkanje tolmačev. Direktorica direktorata Evropskega parlamenta za tolmačenje Olga Kosmidu je nedavno za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da imajo v Bruslju veliko pomanjkanje slovenskih tolmačev, le polovico vseh potrebnih za nastope slovenskih ministrov v času predsedovanja. Pri evropskih ustanovah je po njenih podatkih trenutno stalno zaposlenih le šest tolmačev za slovenščino in 43 pogodbenih sodelavcev. Za uspešno slovensko predsedovanje Svetu EU bi jih potrebovali vsaj 80, od tega od 30 do 40 le v evropskem parlamentu. Zaradi tega naj bi nastopile težave.

Slovenski jezik po številu govorcev sodi med manjše jezike, zato je potrebno t. i. retour prevajanje, iz slovenščine recimo v angleščino, nemščino, francoščino ..., ki ga povzemajo drugi tolmači. Tovrstno retour tolmačenje so v evropskih ustanovah uvedli ob vstopu Finske v EU, saj ostale članice niso imele dovolj tolmačev, ki bi obvladali finščino. Poznavalci bruseljske scene pravijo, da je eden razlogov, zakaj ni več slovenskih tolmačev v Bruslju, dejstvo, da v Sloveniji ne vlada evforija za evrobirokratskimi službami, pa čeprav dobro plačanimi. Bruselj pa tako ali tako velja za eno izmed najbolj neprivlačnih mest EU, tako da ni velikih želja po daljšem začasnem prebivanju v evropski prestolnici.

Kosmidujeva je ob željah, da bi v Bruselj prišlo več stalnih slovenskih tolmačev, pozabila povedati, da so slovenski tolmači slabše plačani kot pa tisti, ki prihajajo iz petnajsterice "starih" članic EU. Zato je kriva najmogočnejša novejša članica EU Poljska, ki je privolila v nižje tarife za tolmače iz novih držav. Poleg tega so za EU-ustanove novi mladi tolmači cenejši zaradi manjših izkušenj. Če imajo redno zaposlitev ali zaposlitev za določen čas, pa pomenijo manjši strošek kot pa najeti tolmači, ki jim je treba za vsak prihod v Bruselj ali v katero drugo mesto z EU-ustanovami plačati potne stroške in nastanitev.

Slovenske tolmače, ki jih ni na pretek, je v slabo voljo spravil tudi razpis za konferenčno tolmačenje v obdobju predsedovanja Slovenije EU. Razpis je Generalni sekretariat vlade (GSV) objavil v poletnih mesecih, v počitniškem obdobju, zato ga je marsikdo spregledal, in prisiljeni so ga bili podaljšati do 31. avgusta. Toda kljub vsemu je bil marsikdo v dilemi, ali bi se prijavil na tak razpis, kot ga je ponudila slovenska vlada. Razpis za tolmačenje je bolj podoben najemu gradbenih izvajalcev za prenovo kakšnega vladnega poslopja. Tolmači, ki želijo sodelovati na razpisu, morajo dati celo bančno jamstvo, pa čeprav gre večinoma za ljudi, ki so samostojni podjetniki. Za posamezen sklop je zahtevanih 440 € garancije, kar pomeni recimo 5280 €, če želi recimo tolmač konkurirati v 12 sklopih. To pa za posameznika ni tako malo denarja. Poleg tega se v razpisu pojavlja še kup nenavadnosti. Predložiti morajo recimo potrdilo iz kazenske evidence o svoji nekaznovanosti glede 42. člena Zakona o javnih naročilih. Tolmači pa morajo imeti izplačane tudi vse obveznosti do svojih podizvajalcev, če so jih kdaj imeli. Poleg tega morajo zagotoviti tehnično in programsko opremo, ki je nujno potrebna za dosegljivost. To pa je elektronska pošta, dostop do interneta in mobilni telefon. Vsi izbrani tolmači se bodo morali po podpisani pogodbi že v 30 minutah odzvati, ali so na voljo ali pač niso, po nekaj prekrških pa sledijo sankcije ...

Kdo vse lahko konkurira na razpisu in kdo je potemtakem po mnenju Generalnega sekretariata vlade sploh tolmač? V razpisu so navedeni štirje pogoji. Imeti mora mednarodno akreditacijo SCIC, ali dokončan podiplomski študij iz konferenčnega tolmačenja in eno leto delovnih izkušenj, ali pa zgolj dokončan podiplomski študij tolmačenja brez delovnih izkušenj. Dovolj bo le test, ki ga bo naknadno izvedel Generalni sekretariat vlade. Navsezadnje sploh ni potreben podiplomski študij tolmačenja, saj je tolmač lahko tudi vsak z univerzitetno izobrazbo in opravljenimi 50 dnevi tolmačenja ali 300 urami aktivnega tolmačenja.

Generalni sekretariat vlade je začel v tolmače preobražati tudi nekatere prevajalce z ministrstev in vladnih služb, ki sedaj obiskujejo posebne tečaje. „Med predsedovanjem bo tolmačenje na dogodkih v Sloveniji (razen ministrskih dogodkov, ki jih bo v skladu z ustaljeno prakso pokrival Generalni direktorat za tolmačenje pri Evropski komisiji) zagotavljal Sektor za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade RS s svojimi tolmači in tolmači iz drugih prevajalsko-tolmaških služb v državni upravi. Ti se že od lanskega leta pripravljajo na dodatne naloge iz naslova predsedovanja s posebnimi usposabljanji,“ so nam sporočili iz Urada vlade za komuniciranje. Čeprav poznavalci pravijo, da so za dobrega tolmača potrebne dolgoletne izkušnje in ne le krajše priprave. Kar se tiče pomanjkanja slovenskih tolmačev, pa v vladni službi pravijo, da so v podobnem položaju glede števila akreditiranih tolmačev pri institucijah EU tudi druge nove majhne države članice, pa tudi nekatere starejše države članice, ki so po velikosti in razširjenosti jezika bolj primerljive s Slovenijo (na primer Danska, Švedska). „Zavedati pa se moramo, da specialistični študij konferenčnega tolmačenja na FF v Ljubljani poteka od leta 2001. Ker je Slovenija številčno majhna država, v enem letniku študija tolmačenja diplomira približno toliko diplomantov kot na eni manjši britanski univerzi (v preteklosti je bilo vpisanih največ 14 študentov letno, študij jih zaključi 50-70 %),“ so nam še pojasnili vladni komunikatorji.