Zakon, ki ga nihče ne mara

"Predlog razmeroma zelo številnih sprememb, zlasti seveda v splošnem delu, smo iz strokovnih razlogov v okviru pristojnosti tukajšnje službe morali zavrniti. Dejstvo je, da predlagatelj neustreznosti ali celo strokovne napačnosti veljavne ureditve niti ne izkazuje," so v svojem mnenju o predlogu novega kazenskega zakonika zapisali v Službi vlade za zakonodajo. Kljub temu ga je vlada, zgolj tri mesece po tem, ko je bil prvič predstavljen javnosti, že poslala v državni zbor.

Projekt ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma bo, če bo sprejet takšen, kot je sedaj, za vedno in temeljito spremenil slovensko kazensko pravo. Stroka je ves čas opozarjala, da na slabše. Predlagatelji novega zakonika, niti zunanji pisci zakona niti minister sam, pa v času, namenjenem javni razpravi, niso zagovarjali svojih stališč. Namesto tega so počakali, da je predlog zakona prešel skozi vse predpisane faze, na koncu pa ga je rutinsko potrdila še vlada. Niso se ozirali ne na mnenja Pravne fakultete v Ljubljani, ne Pravne fakultete v Mariboru in ne na mnenja sodnikov, spregledane pa so bile tudi večletne raziskave stroke, celo tiste, ki jih je naročilo isto ministrstvo. Nazadnje pa so spregledali še mnenje Službe vlade za zakonodajo, ki predlaga takojšnje prenehanje aktivnosti za sprejem novega zakonika. To mnenje pa je zgolj zadnje v dolgi vrsti strokovnih mnenj, ki nagovarjajo k iskanju širšega družbenega soglasja, odsvetujejo hitenje ali celo sprejemanje novega kazenskega zakonika nasploh. V podporo novemu zakoniku doslej še ni bilo izdelano nobeno pravno mnenje.

Besedilo vladne zakonodajne službe je polno pripomb k besedilu novega zakonika, predvsem glede sistemskih sprememb, ki bodo po mnenju vladnih pravnikov po nepotrebnem pretresle ustaljene in večinoma uspešne prakse. Vendar njihovih pripomb sploh ne gre razčlenjevati in opisovati. Vse po vrsti so namreč postale drugotnega pomena takoj, ko so vladni strokovnjaki spisali zaključek. V njem ugotavljajo, da predlagatelji zakona v obrazložitvi ne izkazujejo potreb po spremembah niti ne utemeljujejo motivov zanje: "Če se v takih pogojih s sprejemom predlaganega povsem novega Kazenskega zakonika torej pravzaprav nič ne pridobi, pa lahko obratno tak sprejem povzroči nepotrebne škodljive posledice." Namesto tega predlagajo "zgolj novelo tistih predlaganih določb oziroma uveljavitev tistih sprememb, ki jih v predlogu tudi sami štejemo za ustrezne in primerne". Gre za enako stališče, kot so ga v zadnjih mesecih večkrat izpostavili mnogi pravni strokovnjaki. Kazenski zakonik potrebuje določene spremembe, vendar le tam in toliko, kot zahteva družbeni razvoj. Poleg tega so v zakonodajni službi ponovili tudi že slišan in zelo pomemben argument proti sprejemanju povsem novega zakonika: "V vsaki primerljivi ureditvi in državi bi bilo nenavadno, da se že po trinajstih letih obstoja predlaga v celoti nov Kazenski zakonik." Še posebej, ker ni edinega opravičljivega razloga za takšno početje, ki bi lahko bil le v tem, "da je veljavni zakon tako slab in neustrezen, da ga je treba, pa čeprav že po tako kratkem času, v celoti nadomestiti z novim." Da tega razloga ni, po njihovem mnenju dokazuje že to, "da je bil veljavni zakonik sprejet že v stabilnih razmerah obstoja naše nove države in ureditve, pogajanja o pristopu v članstvo v Evropski uniji pa uspešno končana ob tako rekoč priznanju ustreznosti tudi naše kazenskopravne zakonodaje". Zadnje vrstice negativnega mnenja pa se zaključijo skoraj z opravičilom: "V praksi so redki primeri, ko tukajšnja služba po temeljiti proučitvi oceni, da je treba kakšen predlagani zakonski projekt v celoti oceniti kot neustreznega za nadaljnji postopek ter hkrati predlagati ponovno presojo njegove potrebnosti in ustreznosti. V danem primeru smo ocenili, da je to potrebno ..."

Pripombe vladnih pravnikov pa so naletele na oster odziv piscev (dr. Vid Jakulin, dr. Mitja Deisinger in mag. Ivan Bele) novega zakonika, ki ga vsebuje kar spremna beseda predloga zakona, poslanega v državni zbor. V njem od točke do točke zavračajo vse pripombe kot neutemeljene, pisce mnenja pa opozarjajo na "napačno razumevanje" določenih delov ustave, "globoko nerazumevanje razlik med pravnimi izrazi" ter jim očitajo "neinformiranost o tem, kaj vsebujejo tuji kazenski zakoni". Presenetljivo žaljiva in "ad personam" dikcija glede na to, da gre za eno najpomembnejših sprememb veljavne zakonodaje v zadnjih petnajstih letih. V kazenskem zakoniku, ki šteje 381 členov, se namreč spreminja kar 156 členov, črta 59 in uvaja 39 povsem novih. Te številke smo z ministrstva prejeli kot odgovor na naše vprašanje, zakaj niso upoštevali niti mnenja lastne pravne službe. Pravijo, da gre za preveč sprememb, da bi lahko uradno formulacijo "novi kazenski zakonik" spremenili v "novela kazenskega zakonika" in tako ugodili vladni zakonodajni službi ... Direktor Službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec odgovarja, da je sedaj odgovornost za posledice sprejemanja takšnega zakonika prevzela vlada: "Služba za zakonodajo je odgovorna za svoj, pravni vidik in za strokovno pravilnost svojih mnenj, seveda pa ne more odločati o tem, ali naj se nek zakon sprejme ali ne."

Minister Šturm pa množici oporečnikov vrača s stopnjevanjem tempa. Rok, ko naj bi novi zakonik začel veljati, je bil namreč vse do obravnave na vladi določen za 1. januarja 2009. Zdaj je že skrajšan na 1. november 2008. V državnem zboru torej ne bo nobenih možnosti za premislek, ali potrebujemo nov kazenski zakonik. Še posebej, če vemo, da vakacijski rok (obdobje, v katerem se državljani lahko seznanijo z novostmi) pri kazenskih zakonih traja vsaj mesec dni, če odštejemo mesec in pol državnozborskih počitnic, pa predvolilni čas in ne nazadnje čas predsedovanja ... Za sprejem zakona je dovolj navadna večina.