Tihi odstop

Prva letošnja seja programskega sveta RTV Slovenija, ki ob nadzornem svetu pomeni najvišji organ naše javne radiotelevizije, se je že valila proti koncu, ko je svetnik Mito Trefalt vstal, protestno odstopil s svetniškega položaja in odšel iz sejne sobe. Ker tik pred tem ni prišlo do kakšnega večjega ekscesa - Trefalt je govoril o problematičnih anketah multimedijskega centra (MMC) RTV in prenizki ravni jezika na javni televiziji -, so bili svetniki presenečeni. Predsednik programskega sveta, zgodovinar Stane Granda, pa mu je na poti do vrat le arogantno navrgel, naj mu pošlje še pisno odstopno izjavo.

Trefalt ni prvi član programskega sveta, ki je v postreferendumskem obdobju RTV Slovenija protestno odstopil. Predlani so to storili Vlado Miheljak, Spomenka Hribar in Tanja Lesničar Pučko, potem ko je njihov ostri protest v zvezi z oddajo Piramida, v kateri je poslanec Jelinčič blatil Rome, naletel na mlačen odziv vodstva RTV-hiše. Tudi Trefaltov odstop se zdi pomenljiv. Trefalt, ki je nekoč vodil razvedrilni program TVS, zapomnili pa smo si ga po oddajah Košnikova gostilna, Kolo sreče ter Ona in on, je bil namreč kljub vsemu eden redkih programskih svetnikov z izkušnjami na RTV. Sploh pa edini med tistimi svetniki, ki predstavljajo civilno družbo in jih je v programskem svetu tudi največ. "Ugledneži", ki jih je v skladu z novim zakonom o RTV Slovenija izvolila poslanska večina, namreč o delovanju RTV praviloma ne vedo veliko. Še celo sam predsednik programskega sveta Granda je javno priznal, da posluša radio, javne televizije pa ne gleda ravno veliko. Priznal je tudi, da ne ve, kaj je MMC.

Zakaj je torej odstopil Trefalt? Po poročanju medijev je to storil zaradi nemoči in neizpolnjevanja sklepov sveta. Zmotilo naj bi ga tudi Grandovo vodenje seje. Nam je povedal, da razlogov za svoj odstop ne želi dodatno pojasnjevati.

A medtem je po internetu zaokrožila pisna obrazložitev, ki naj bi jo Trefalt poslal kolegom svetnikom. V dopisu lahko preberemo, da je sam vlagal številne predloge, opozarjal na programske spodrsljaje, na prenizko raven jezika, predvsem na televiziji, kjer se v razvedrilnem programu "humor pogosto ponuja z za gledalce žaljivim in vulgarnim izražanjem in opolzkim namigovanjem". Kot dolgoletni zagovornik merjenja gledanosti je opozarjal tudi na meje, ki jih je v želji po širjenju kroga gledalcev in poslušalcev javni zavod ne sme prestopiti. Kot je zapisal Trefalt, se je za odstop odločil zaradi "razburjenosti, ki jo je povzročilo predsednikovo vodenje seje", ki pa naj ne bi bilo nič novega. Predsednik se po njegovem mnenju na sejo kljub trimesečnemu presledku ni pripravil, mešetaril naj bi s sklepi. Poleg tega pa naj bi programski svet le 15 od več kot 100 sprejetih sklepov v zadnjih dveh letih posvetil samemu programu RTV Slovenija, v celih dveh letih pa naj ne bi naredili niti ene poglobljene analize delovanja kateregakoli programa.

Ostre besede za nekoga, ki je še nedavno - in to že v času programskega svetnikovanja - tudi sam sodeloval pri programu TV Slovenija, namreč pri kvizu Ljubljana, prestolnica EU, za katerega sicer ni bil posebej plačan, in ki je pred časom doživel tudi ponovitev Košnikove gostilne. Tudi zato se pojavljajo ugibanja, ali ne gre Trefaltov molk ob odstopu pripisati tudi njegovemu morebitnemu nadaljnjemu sodelovanju s TV Slovenija.

Sicer pa Trefalt ni edini, ki je prišel do spoznanja, da naj bi bila moč programskih svetnikov izrazito omejena. Približno polovica svetnikov, ki se na sejah sploh ne oglaša, tega morda niti ne občuti, eden novejših svetnikov, Boris Vezjak, pa je novembra lani za Mladino povedal, da njegova vprašanja pogosto ostanejo brez primernega odgovora - njegovo vprašanje o odstavitvi urednika Studia ob 17-ih Sandija Freliha je bilo denimo gladko zavrnjeno, češ da gre za avtonomno kadrovsko odločitev direktorja Radia, prav tako so bila zavrnjena njegova vprašanja v zvezi z ukinitvijo stimulacije novinarjem na Radiu Slovenija, v zvezi s tožbo novinarja Radia Slovenija Blaža Zgage in v zvezi z zmanjševanjem časa za zunanjepolitične oddaje. Tudi Grandovega, milo rečeno, nenavadnega predsedovanja programskemu svetu ni opazil zgolj Trefalt. Navsezadnje je Granda na novembrski seji po uri in pol debate o stiski televizijskega informativnega programa, ki ga je v pičlem letu zapustilo več kot 15 prepoznavnih imen, pred polno sejno sobo brezkompromisno izjavil: "Vse, kar sem odnesel od dolge razprave, je, da ima novinar Vladimir Vodušek previsoko plačo."

Čeprav od vzpostavitve programskega sveta RTV minevata šele dobri dve leti, je ta danes kadrovsko že povsem spremenjen. Deloma tudi zato, ker se je nekaterim predstavnikom civilne družbe, za katere smo lahko ob njihovi izvolitvi ugotovili, da so večinoma povezani s strankami vladajoče koalicije ali RKC, že iztekel mandat in so jih zamenjali novi obrazi. Recimo Peter Jančič in Matevž Tomšič, ki ju je v programski svet predlagal profesor sociologije Matej Makarovič. Upajmo le, da poslanska večina obeh njegovih predlogov ni upoštevala le zato, ker je član SDS in prvi predsednik njenega podmladka. Nekaj svetnikov se je zamenjalo tudi zaradi njihovih novih funkcij. Tatjana Pirc z Radia Slovenija je že pred časom odstopila zato, ker je postala odgovorna urednica prvega radijskega programa. Direktor mariborskega kliničnega centra Gregor Pivec pa je s svetniške funkcije odstopil potem, ko je postal predsednik mariborske SDS. A zdravnik, ki je kot neodvisni kandidat s podporo SDS in NSi kandidiral za župana Maribora, tega ni storil nemudoma, ko je postal član organa politične stranke, temveč je svoj odstop ponudil šele potem, ko je bil že pol leta v zakonsko prepovedanem konfliktu interesov.

Čeprav je bila obljuba o tem, da bodo onemogočili vstop politike v programski svet RTV, eden ključnih argumentov pobudnikov novega RTV-zakona, ti ob Pivčevem ravnanju niso odreagirali. Prav tako jih ne moti, da še vedno nimamo obljubljenega parlamentarnega kanala in da zaradi obljube o nižji naročnini proračun RTV že občuti primanjkljaj, nadaljnje nižanje RTV-prispevka pa bi lahko celo ogrozilo poslovanje nacionalke.