Bo opoziciji uspelo, kar Virantu ni?

Minister za javno upravo Gregor Virant se je pred slabim mesecem dni javno pokesal za uveljavitev zadnjih sprememb volilne zakonodaje glede glasovanja po pošti iz tujine in predlagal, da bi se vrnili na staro ureditev. Da torej volivcem v tujini ne bi kar povprek pošiljali praznih glasovnic. To mu je preprečil predsednik vlade, ki pa namere o vrnitvi v stari sistem glasovanja po pošti iz tujine ne bo mogel preprečiti opoziciji. Ta je namreč pod vodstvom LDS zbrala zagotovilo podpore vseh opozicijskih poslancev za vložitev zahteve po presoji ustavnosti spornih členov.

Vodja projekta Jožef Školč o vsebini zahteve za presojo ustavnosti novele zakona o volitvah v državni zbor še ni želel govoriti, je pa potrdil, da bodo ustavnemu sodišču v presojo poslani prav členi, s katerimi je koalicija pred časom "olajšala glasovanje v tujini živečim volivcem". Gre za novost, ki je prvič veljala na lanskih predsedniških volitvah, po kateri so glasovnice dobili vsi v tujini živeči volivci, ne le tisti, ki so željo po glasovanju po pošti izrazili vnaprej. Novost pa je sporna zato, ker je več kot 61 tisoč novih volilnih upravičencev dobilo prazno glasovnico, ter zato, ker več kot 13 tisoč glasovnic sploh ni doseglo naslovnikov. Razlogi za vrnjeno pošto so bili: neznan naslovnik, nepopoln naslov, preseljen naslovnik, ni dvignil pošte, naslovnik je že umrl in podobno. Vse to so pomanjkljivosti sistema, po katerem ni mogoče z gotovostjo trditi, kdo je glasoval, kolikokrat je glasoval in ali je pošiljatelj sploh volilni upravičenec.

Školč je še zatrdil, da bo zahteva po presoji ustavnosti na ustavnem sodišču vložena še marca. Vendar pa bodo volitve letos že zelo zgodaj, saj so po veljavni zakonodaji lahko le med 24. avgustom in 21. septembrom. Tudi če bodo razpisane za zadnji možni datum, to še vedno pomeni, da jih bo predsednik republike moral razpisati že julija. Odtlej pa se volilna zakonodaja ne sme več spreminjati. V danih razmerah je edino upanje vlagateljev zahteve po ustavni presoji lahko le začasno zadržanje uporabe spornih členov, seveda pa morajo pobudniki ustavne presoje to željo izraziti v zahtevi. Glede na pretekle izkušnje gre pričakovati, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo absolutno prednostno, kar pomeni, da se ustavni sodniki z zadevo začnejo ukvarjati takoj, ko jo prejmejo. Ali bodo izpodbijane člene začasno zadržali, pa naj bi bilo jasno najpozneje mesec dni po vložitvi zahteve po ustavni presoji.

Ob zadržanju izpodbijanih členov bi glede glasovanja po pošti iz tujine nastala pravna praznina, glede katere bi moralo ustavno sodišče z "načinom izvršitve" sočasno stopiti v vlogo zakonodajalca in to vprašanje urediti za čas do sprejema končne odločitve. Recimo tako, da bi spet oživilo del zakona, ki ga je novela zakona o volitvah v državni zbor razveljavila. To pomeni, da bi glasovali na podlagi sicer neveljavnega zakona, kot recimo trenutno na podlagi že razveljavljenega zakona deluje Komisija za preprečevanje korupcije. Z ministrstva za javno upravo, protagonista novega načina glasovanja (mimogrede, tudi protagonista razpustitve protikorupcijske komisije), so poslali pomenljivo izjavo: "Ministrova edina želja v zvezi s presojo ustavnosti zakona je, da bi ustavno sodišče v skladu z ustavo in zakonom čim prej presodilo ustavnost zakona."

Tudi za dokončno presojo, ali izpodbijani členi zdržijo ustavno presojo, ima ustavno sodiče sicer teoretično dovolj časa.

Pa gre res za pomembno vprašanje - glasovi iz tujine namreč na predsedniških volitvah niso imeli nikakršnega vpliva na končni rezultat? Po pošti je namreč prispelo zgolj 7008 glasovnic, po izkušnjah z dosedanjih parlamentarnih volitev pa mora za vsakega dodatnega poslanca stranko voliti okoli 10 tisoč dodatnih volivcev. Ne glede na to, da tujina vedno voli predvsem desnico, je poraženi predsedniški kandidat Lojze Peterle v drugem krogu zbral le nekaj več kot pol glasov iz tujine. Res pa je, da je Peterle v tujini zmagal, doma pa nabral le 32 odstotkov glasov. In če bi iz tujine prispelo namesto 7 tisoč recimo 20 ali 30 tisoč glasovnic? Potem pa bi koalicijske stranke že lahko pridobile dodatnega poslanca, dva, morda tri. In septembra bo prav lahko en sam poslanski glas odločil, kdo bo sestavljal in sestavil koalicijo.

Podvojitev ali potrojitev udeležbe v tujini živečih volilnih upravičencev ni nemogoča. Vlada namreč v ta namen v zadnjih mesecih pospešeno pošilja svoje volilne strokovnjake na vse strani sveta. Naloga običajno tričlanske skupine uslužbencev ministrstva za notranje zadeve je: širitev volilnega imenika, hitri tečaj glasovanja po pošti in celo ponujanje državljanstev vsem izseljencem, ki so do njega upravičeni, a si ga niso pridobili. Ali po besedah vladnega urada za komuniciranje: "Izseljencem se ob tej priložnosti predstavi tudi registrski sistem s poudarkom na pomenu urejenih podatkov v matičnem registru in registru stalnega prebivalstva, v katerem se vodi tudi naslov za uresničevanje volilne pravice." Pred obiskom uslužbencev ministrstva pri Slovencih v Clevelandu so v okviru vabila na srečanje na svoji spletni strani zapisali: "Po posvetu bo mogoče postavljati individualna vprašanja in začeti postopek tako za pridobitev državljanstva kot tudi za vpis v imenik volivcev." Poleg Clevelanda so potencialne nove volivce obiskali tudi že v Chicagu, Washingtonu, New Yorku, Švici, Nemčiji, Bosni ... Nazadnje so se recimo ustavili v Avstraliji, točneje v Sydneyju, Melbournu in Canberri.