Račun se ne izide

Vozniki, ki uporabljajo slovenske avtoceste in hitre ceste, morajo zdaj plačati cestnino za vožnjo po 381 kilometrih teh cest, to je po podatkih družbe za avtoceste Dars 82 odstotkov vseh avtocest in hitrih cest, ki jih Dars upravlja. Od 1. julija, ko bo po sklepu vlade začela veljati vinjeta, se po nobeni avtocesti in hitri cesti ne bo več dovoljeno voziti brezplačno. Vsak voznik, ne glede na to, ali se bo po katerem od 465 kilometrov avtocest peljal le enkrat na leto ali vsak dan, bo moral imeti vinjeto. Voznik, ki se vsak dan vozi po avtocestah in hitrih cestah, se bo vse leto vozil za 55 evrov, kolikor bo stala letna vinjeta, voznik, ki bo katerega od plačljivih odsekov uporabil le enkrat na leto, pa bo plačal 35 evrov, kolikor bo stala polletna vinjeta. Letos se bodo vsi vozniki vozili za 35 evrov, ker bodo vinjete veljale le v drugi polovici leta.

Predsednik vlade Janez Janša je v torek v državnem zboru pojasnil, da se je vlada odločila za spremembo sedanjega sistema cestninjenja s plačilom cestnine na cestninskih postajah za vsako vožnjo posebej zaradi tega, ker je "nepravičen do številnih državljanov", kar polovica uporabnikov avtocest pa zdaj sploh ne plačuje cestnine. Uvedba vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah bo po njegovih besedah omogočila ustreznejšo obremenitev tranzita, ki se vztrajno povečuje. Z novim sistemom bo mogoče pobrati tudi za 10 odstotkov več cestnine kot zdaj, zagotavlja predsednik vlade.

Molk ministrstva za promet in Darsa

Vinjeto bodo torej morali po 1. juliju kupiti tudi vozniki, ki se zdaj brezplačno vozijo samo po ljubljanski obvoznici, med Ljubljano in Grosupljem, Ljubljano in Domžalami, Ljubljano in Vodicami, vozniki, ki uporabljajo avtocesto okrog Celja in mariborsko hitro cesto. Minister za promet Radovan Žerjav trdi, da bo Dars z vinjeto na leto pobral približno 20 milijonov evrov več cestnine kot zdaj. Koliko od tega bo vlada potegnila iz žepov voznikov, ki jim zdaj cestnine ni treba plačevati, in koliko od tujcev, minister ni povedal. Predsednik vlade prav tako ne.

Na vprašanja Mladine pa na ministrstvu za promet niso odgovorili. Niso odgovorili na vprašanje, koliko cestnine bo Dars letos sploh zbral, kajti iz predloga letnega načrta razvoja in vzdrževanja avtocest za letošnje leto, to ni razvidno. Na Darsu so nam odgovorili, da so lani zbrali 174,7 milijona evrov brez DDV. "Za financiranje nacionalnega programa gradnje avtocest Dars namenja sredstva v obliki koncesijske dajatve, ki je vir za odplačilo dolga. Za leto 2007 je koncesijska dajatev znašala cca 122,6 milijona evrov. Za dejavnost vzdrževanja avtocest je Dars v letu 2007 namenil približno 30,3 milijona evrov, za dejavnost cestninjenja pa približno 22,1 milijona evrov (v obeh primerih so vključeni stroški dela, materiala in storitev op. p.)," pojasnjujejo na Darsu.

Po podatkih Darsa je lani cestninske postaje prevozilo 30,5 milijona vozil (brez ABC), katerih vozniki so plačali cestnino za prvi cestninski razred v skupnem znesku 48,8 milijona evrov brez DDV. S tablico ABC je lani cestninske postaje prevozilo 29,7 milijona vozil, dars pa je od njih pobral cestnino v skupnem znesku 41,8 milijona evrov brez DDV. V drugem cestninskem razredu so lani našteli slabih 5 milijonov vozil, katerih vozniki so plačali cestnino v višini 11,1 milijona evrov. Vozniki, ki plačujejo cestnino za prvi in drugi cestninski razred - bodisi, da plačujejo cestnino ročno bodisi s tablico ABC -, bodo od prvega julija letos, potrebovali vinjeto. Dars je lani po mesecih največ cestnine pobral julija (10,1 odstotka), avgusta (9,95 odstotka) in septembra (9,25 odstotka). Najmanjši izkupiček je imel februarja, ko je pobral le slabih 7 odstotkov vse lanske cestnine.

Voznik, ki se zdaj vsak dan vozi v službo z Vrhnike v Ljubljano, za cestnino na mesec odšteje 13,2 evra (za 22 delovnih dni) oziroma 158 evrov na leto. Z vinjeto bo na letni ravni prihranil 103 evre. Voznik, ki se vozi v službo iz Grosupljega v Ljubljano, zdaj ne plača nič, po novem pa bo plačal 55 evrov. Dars bo od njega tako dobil dobro polovico denarja, ki ga bo izgubil pri Vrhničanu. Nekdo, ki se v Ljubljano vozi v službo iz Postojne, plača zdaj na mesec 92,4 evra cestnine, kar na leto znese 1109 evrov, z vinjeto pa bo plačal le 55 evrov. To pomeni, da bo Dars razliko moral pobrati od 20 voznikov, ki zdaj ne plačajo cestnine. Voznik, ki se vozi po avtocesti iz Ljubljane do Maribora, bo za letno vinjeto plačal enako, kot zdaj porabi za pet takšnih potovanj.

Nobena članica EU nima le letnih in polletnih vinjet

Bolj kot na domače voznike, ki zdaj ne plačujejo cestnine, vlada računa na tujce; ti naj bi izdatneje polnili Darsovo blagajno. Zdomci, ki prek mejnega prehoda Šentilj potujejo proti Hrvaški, avtocesto med Šentiljem in Mariborom večinoma uporabijo šestkrat na leto, spomladi pridejo za velikonočne praznike, poleti na dopust, pozimi pa za božično-novoletne praznike. To pomeni, da bodo morali kupiti dve polletni vinjeti za skupaj 70 evrov, letna za 55 evrov ne bo prišla v poštev, ker velja za koledarsko leto, ti zdomci pa pozimi pridejo pred novim letom in se vračajo po novem letu. Tak voznik zdomec zdaj na cestninski postaji Pesnica za vseh šest prehodov plača za cestnino 4,5 evra, po novem bo plačal 15,5-krat več. V tem pa je lahko težava. Prav tako je lahko težava v tem, da bodo motoristi imeli na voljo le letno vinjeto po 27,5 evra, avtoceste in hitre ceste pa uporabljajo večinoma le poleti.

Michele Cercone, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za transport, sicer pravi, da evropska komisija odločitev o cestninjenju osebnih vozil ne komentira, ker je "pobiranje cestnine za osebna vozila povsem v pristojnosti držav članic", a ne gre spregledati odgovora evropskega komisarja Janeza Potočnika v imenu komisije nemškemu poslancu evropskega parlamenta Richardu Seeberju. Ta poslanec je evropsko komisijo vprašal, ali bi bila uvedba cestnine za osebna vozila v Nemčiji ob hkratnem znižanju davka za avtomobile v skladu z 12. členom pogodbe Evropske skupnosti, ki prepoveduje diskriminacijo.

Avstrijci imajo zaradi Bruslja tudi desetdnevne vinjete

Potočnik je na zasedanju evropskega parlamenta 15. februarja 2006 Seeberju odgovoril, da v evropskem pravnem redu ni predpisa, ki bi zahteval poenotenje davkov za avtomobile, zato smejo države članice te davščine določati prosto. Tudi za cestnino za osebna vozila, ki jo države članice uvedejo za pobiranje denarja za gradnjo in obnovo cest, velja enako, to pomeni, da se vsaka država članica lahko sama odloči, ali in kako bo cestninila osebna vozila. Popolne svobode pa pri tem nacionalne vlade vendarle nimajo. Janez Potočnik je nemškemu poslancu še pojasnil, da morajo biti cestnine, takse in druge dajatve, ki jih uvedejo države članice, v skladu s temeljnimi načeli evropske pogodbe. Predvsem ne smejo pomeniti dodatnih ovir za čezmejno trgovanje držav članic in ne smejo biti za nikogar diskriminacijske. Biti morajo v skladu z 12. členom evropske pogodbe. Kaj to konkretno pomeni, Potočnik ni povedal. Je pa nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung decembra lani opozoril, da je evropska komisija na podlagi 12. člena evropske pogodbe od Avstrije zahtevala, da poleg letne vinjete uvede tudi vinjeti za deset dni in za dva meseca, da tujci v primerjavi z domačimi vozniki ne bodo plačevali nesorazmerno več. Ob tem ni nepomembno omeniti, da nobena članica EU, v kateri pobirajo cestnino z vinjetami - Avstrija, Bolgarija, Češka, Litva, Madžarska, Romunija in Slovaška -, nima le letne in polletne vinjete. Avstrijci imajo poleg letnih desetdnevne in dvomesečne, Bolgari, Romuni in Čehi tedenske, mesečne in letne. V Litvi in na Slovaškem imajo dnevne, tedenske, mesečne in letne vinjete, Madžari pa štiridnevne, desetdnevne in mesečne vinjete. Samo letno vinjeto ima Švica, vendar ta ni članica EU, zato ji ni treba spoštovati evropskega pravnega reda oziroma evropska pogodba zanjo ne velja.

Slovenska vlada nedvomno ve, da evropska komisija ne ukrepa takoj in da so njeni postopki dolgi. Ko ugotovi neskladje z evropskim pravnim redom, oblastem v državi članici najprej pošlje pismo, s katerim zahteva pojasnilo, rok za odgovor je vsaj en mesec, ko dobi odgovor, spet traja vsaj en mesec, da ga preuči. Če bodo vinjete v Sloveniji začele veljati s 1. julijem, se zaradi dopustov kaj lahko zgodi, da bo pismo iz Bruslja prišlo šele po volitvah. Na ministrstvu za promet niso odgovorili na vprašanje, ali je vlada v Bruslju preverila, ali sta letna in polletna vinjeta v Sloveniji v skladu z 12. členom evropske pogodbe.

Vlada obljublja, da bodo avtoceste po uvedbi vinjete bistveno hitrejše. Pred cestninskimi postajami bodo ob konicah in v glavni turistični sezoni po vsej verjetnosti še zmeraj kolone, saj bo del stez na voljo za cestninjenje tovornjakov in pri tistih, ki bodo imele zapornice le dvignjene, bo učinek enak kot ob prehodu med dvopasovnico in štiripasovnico. Tam se tudi ni bilo treba ustaviti, ampak se je promet zgolj zaradi ozkega grla zgostil in nastajale so kolone.

Radovan Žerjav je zagotovil, da bo Dars z vinjetami pobral dovolj cestnine, da bo lahko odplačeval posojila. Odkar je minister voznikom sporočil, da vlada preučuje možnost uvedbe vinjet, niti z besedo ni omenil vzdrževanja in obnove avtocest, čeprav Dars tudi ta dela financira iz cestnine. V predlogu letošnjega letnega načrta razvoja in vzdrževanja avtocest, ki čaka na obravnavo in sprejetje v državnem zboru, vlada navaja, da Dars letos za odplačilo glavnic in obresti za posojila potrebuje 126,4 milijona evrov, to je 20 milijonov evrov več kot lani. Dars je bil na zadnji dan leta 2007 dolžan 2,26 milijarde evrov. "Zadolževanje v prihodnjih letih je odvisno od več faktorjev, ki so predvsem v domeni vlade, to je višine investicij v izvajanju Darsa, strukture financiranja teh projektov in podobno. Po trenutnih ocenah bi Dars v obdobju od leta 2009 do leta 2013 investiral v izvajanje nacionalnega programa še približno 1,3 milijarde evrov, za kar bi se moral zadolžiti še za 1,1 milijarde evrov. V enakem obdobju bo po trenutnih ocenah za servisiranje dolga potreboval 763 milijonov evrov, prihodki iz cestnine za enako obdobje pa so ocenjeni na 1.081 milijonov evrov v okviru obstoječega cestninskega sistema. Dokončno odplačilo dolgov je predvideno do leta 2040," pojasnjuje Matej Kušar iz službe za stike z javnostmi Darsa.

Dars bo letos avtoceste tudi obnavljal s sposojenim denarjem

Hkrati mora Dars avtoceste tudi vzdrževati in obnavljati. Za ta dela letos potrebuje 61 milijonov evrov. Kakor izhaja iz predloga letnega načrta razvoja in vzdrževanja avtocest, cestnina ne bo zadostovala, da bi odplačal glavnice posojil z obrestmi in še opravil vsa potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela na avtocestah. Od 544 milijonov evrov, za kolikor se bo letos moral na novo zadolžiti, bo del denarja porabil tudi za obnavljanje avtocest. Koliko natančno mu bo od cestnine zmanjkalo za ta dela, vlada v predlogu letnega načrta ne navaja. Prav tako v tem načrtu, ki je temeljni dokument za izvajanje avtocestnega programa na letni ravni, vlada ne napiše, koliko cestnine bo letos Dars predvidoma pobral. Vlada v tem dokumentu navede le podatek, da bo od koncesijske dajatve, ki zajema del prihodkov od cestnine, zbral 124,6 milijona evrov. To je 1,8 milijona evrov manj, kot bo moral odplačati zapadlih glavnic in obresti za posojila, ki jih je najel v preteklih letih. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da Dars letos ne bo zbral dovolj cestnine niti za plačilo glavnic in obresti od posojil, zato bo vsa vzdrževalna in obnovitvena dela moral financirati s posojili. Ob tem si bo moral izposoditi še 1,8 milijona evrov, da bo odplačal stara posojila. Začel si je že sposojati denar za to, da bo lahko v celoti odplačal stara posojila. Dars vsa posojila najema s poroštvom države, to pomeni, da za vrnitev vsakega evra, ki si ga sposodi, jamči davkoplačevalec. Kar mu oblast ne potegne iz žepa kot vozniku v obliki cestnine, mu bo vzela kot davkoplačevalcu. Edina razlika je v tem, da mu kot vozniku vzame takoj, kot davkoplačevalcu pa kasneje, ko so volitve že mimo.

A Avstrijci, pri katerih letna vinjeta stane 73,80 evra, imajo avtoceste dograjene, njihova avtocestna družba Asfinag drugače od Darsa cestnino uporablja v glavnem le za obnovo in vzdrževanje avtocest. Poleg tega Avstrijci posebej pobirajo pristojbine za glavne predore.