Problemi se kopičijo

Napovedi gospodarskih gibanj, ki sta jih v minulih dneh predstavila vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Banka Slovenije (BS), kažeta, da se gospodarska rast, ki je bila lani najvišja doslej, umirja. Umar za letos napoveduje 4,4-, BS pa le 4,2-odstotno rast BDP. Obe napovedi sta v primerjavi s prejšnjimi nekoliko nižji. Večja pa je razlika pri napovedi inflacije. Ta bo letos po napovedi Umarja v povprečju 5,2-odstotna (še jeseni so napovedovali 3,5 %), po predvidevanjih BS pa celo 5,6-odstotna.

Kaj se torej dogaja s slovenskim gospodarstvom? Se lahko trend gospodarske rasti popolnoma obrne, bomo morda soočeni celo z recesijo? "Govoriti o črnih scenarijih pri 4-odstotni rasti je nekorektno. 6 odstotkov je bila za nas nerealno visoka gospodarska rast. Če nam bo uspelo držati 4-odstotno rast, bo vse v redu," meni dr. Mojmir Mrak.

Skrb zbujajoče je tveganje za pravilnost omenjenih napovedi. "Negotovosti glede prihodnjih gospodarskih gibanj so tokrat neobičajno visoke." S tem stavkom se začne aprilsko poročilo narodne banke o cenovni stabilnosti in se nadaljuje: "Tveganja za projekcije inflacije so obrnjena navzgor, tveganja glede projekcij gospodarske aktivnosti pa so obrnjena navzdol." Obstaja torej velika verjetnost, da so vse napovedi nekoliko preoptimistične. "Med zunanjimi dejavniki predstavlja največje tveganje pri projekcijah inflacije nadaljnje višanje cen nafte in ostalih surovin na svetovnih trgih." Povišanje cene nafte za 10 USD na sodček bi na primer k inflaciji v letošnjem letu dodatno prispevalo okoli pol odstotne točke. Umarjeva napoved predvideva, da bo povprečna cena sodčka nafte v letošnjem letu 98 dolarjev. A ta se trenutno giblje okrog 108 dolarjev. "Med domačimi dejavniki prihaja vedno bolj v ospredje tveganje pretiranega vgrajevanja pretekle inflacije v plače zaposlenih," še ugotavljajo analitiki BS.

Pritisk na vlado za povišanje plač je v predvolilnem letu vse večji. Medtem ko je rast produktivnosti vse manjša, zdravniki na primer zahtevajo kar 30-odstotni dvig plač. Stopnja produktivnosti pa pada. V lanskem zadnjem četrtletju je bila le še 1,7-odstotna, v letošnjem prvem četrtletju pa bo po mnenju finančnega analitika Frančka Drenovca, svoje ugotovitve je objavil v Dnevniku, komaj še pozitivna. Eden glavnih razlogov za pretirane zahteve po zvišanju plač so po mnenju analitikov BS "dosedanja nesoglasja o diagnozi slovenske inflacije in posledično počasna in zapoznela reakcija domačih ekonomskih politik na tekoča dogajanja".

A negativne posledice naj bi nastale, četudi ne bodo uslišane vse plačne zahteve. "Četudi se samo del tega, kar je zahtevano, izpolni, sledi znižanje konkurenčnosti," opozarja ekonomist in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor. "Če bodo plače zbezljale in šle prek produktivnosti, bomo zelo blizu portugalskega scenarija," pa meni Mrak. "Stopnja rizičnosti je zdaj večja kot pred pol leta. Če se to dogaja pol leta pred volitvami, to politično ni zelo obetajoče."

Tudi na Umarju priznavajo, da bo morebitno dodatno povišanje plač "predstavljalo resno tveganje za uresničitev napovedi, tako glede gospodarske rasti kot tudi inflacije". Preobrazbo Umarja je opazil tudi Mrak: "Ni več diskusije izpred enega leta, češ da inflacija ni problem. Nekoliko kasneje je bila diskusija, češ, inflacija je izključno posledica zunanjih vzrokov. To je bilo še jeseni. Potem so počasi začeli govoriti, da je inflacija problem zunanjih pogojev in našega trgovinskega sektorja. Trditev, da vlada tukaj nima nič, je metanje peska v oči. Fiskalna politika s tem, ko je imela država lani v proračunu presežek, res ni razlog za inflacijo, bi pa lahko z drugačnostjo prispevala k manjši inflaciji. Če bi vodili nekoliko drugačno politiko pri zadolževanju za infrastrukturo, bi bili tovrstni pritiski nižji, inflacija pa tudi."

Minuli dve leti sta minili v znamenju izrazitega zadolževanja. Stopnja rasti kreditov pri slovenskih bankah je bila v letu 2006 25-, v lanskem letu celo 33-odstotna. Bruto zunanji dolg Slovenije, torej zadolženost vseh rezidentov Slovenije do nerezidentov, se je v minulih treh letih podvojil in znaša več kot 30 milijard. To pomeni sicer manj kot 90 odstotkov BDP. Res so sicer ostale evropske države po večini zadolžene za več kot 100 odstotkov BDP. Kot poudarjajo na Umarju, "gre za pričakovane procese finančnega poglabljanja in dohitevanja povprečja razvitih držav in za zdaj ne opažamo negativnih makroekonomskih posledic". Profesor in nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan se strinja, da zadolževanje ni razlog za skrb. "Zadolžuje se predvsem podjetniški sektor. Z namenom investicij, za povečevanje kapacitet." Tudi Mrak poudarja, da gre povečanje dolga v veliki meri na račun zasebnega sektorja, in pravi, da je to trend v vseh tranzicijskih državah. "Zunanji dolg nima iste teže kot takrat, ko smo imeli svojo valuto. Tudi če imamo dolg, je večina tega dolga v naši nacionalni valuti, tako da zaradi tega ne more priti do tečajne krize," še pojasnjuje Mrak.

A kot opozarjajo v Banki Slovenije, obresti za servisiranje naraščajočega dolga poslabšujejo stanje na tekočem računu plačilne bilance, torej razmerje med uvozom in izvozom sredstev, dobrin in storitev. To razmerje je bilo lani najslabše v obdobju samostojne Slovenije, saj smo imeli na tekočem računu plačilne bilance primanjkljaj v višini skoraj 5 odstotkov, letos pa naj bi bil celo 6-odstoten. "Hitro naraščanje primanjkljaja opozarja na primanjkljaj domačega varčevanja glede na potrebe financiranja, zato banke povečano kreditno povpraševanje domačega zasebnega sektorja financirajo s pospešenim zadolževanjem v tujini," ugotavljajo pri BS. "Plačilna bilanca, eno od področij, na katerih bi morala veljati makroekonomska stabilnost, je porušena", opozarja Dušam Mramor. Mrak sicer dodaja, da je "problem plačilne bilance zdaj manj pomemben kot takrat, ko smo imeli svojo valuto. Vendar pa zelo jasno kaže na to, da se nekaj dogaja s konkurenčnostjo". Skrb zbuja po mnenju Frančka Drenovca dejstvo, da se je visok primanjkljaj v menjavi pojavil v letu, ko je stopnja rasti izvoza dosegala rekordne vrednosti.

Velik del gospodarske rasti, poleg ugodnih svetovnih razmer, ki se zdaj ohlajajo, izhaja iz izrazitega povečanja investicij v infrastrukturo, kar seveda najbolj poganja gradbeni sektor. Ta panoga pa zato ne raste zaradi večanja produktivnosti, ampak zaradi povečevanja števila zaposlenih v panogi. Za to pa morajo podjetja najemati kredite. Po mnenju Drenovca se bodo morala podjetja v tej panogi že zato, da bodo samo ohranjala sedanjo raven poslovanja, brez dodatne rasti, tudi v prihodnje zadolževati tako intenzivno.

Problematična na področju gradnje infrastrukture so paradržavna zadolževanja: gre za Dars in za dokončanje avtocestnega križa, za kar se je državno podjetje zadolžilo za več milijard evrov, od države pa za to dobilo poroštvo. Dokler bo Dars zmogel odplačevati kredite, je vse v redu. Vendar pa se zdi, da uvedba vinjet ne bo prinesla večjih sredstev v njegovo blagajno. Analitiki tudi opozarjajo, da bo imela vlada težave z Evropsko komisijo, če bo vztrajala pri tem, da morajo turisti kupiti polletno vinjeto. "Argument, da bomo s tujimi turisti financirali avtoceste, je nekoliko perverzen," meni Mrak. Če se torej Darsu račun ne izide, bodo upniki lahko uveljavili poroštvo, servisiranje dolga pa bo padlo na pleča proračuna. Kot pravi Damijan: "Vlada je naredila neumnost, ko je Darsu pustila zadolževanje, da bi imela na koncu mandata kaj pokazati."

Zadolževanje sicer po zadnjih podatkih vendarle ne narašča več tako skokovito. "Finančni pogoji se zaostrujejo. Slovenske banke imajo vse več problemov priti do likvidnosti na svetovnih trgih. Denar je dražji. Zmanjšana kreditna aktivnost se bo poznala tudi na stopnji gospodarske rasti," pravi Mojmir Mrak.

Od stopnje gospodarske rasti pa je seveda odvisna tudi višina pobranih davkov. Kot pravi Mrak: "Čim je gospodarska rast nižja, to pomeni, da so tudi davki nižji in s tem nižji proračunski prilivi." Po njegovih besedah je lanski proračunski presežek predvsem posledica visokih prilivov od davkov, torej na dohodkovni strani. "Odhodki proračuna pa se ne bodo tako hitro zmanjševali. Tu je nevarnost, da bomo spet zašli v deficit, lahko tudi precejšen, če stvar ne bo nadzorovana."

Slovenija je v nezavidljivem položaju. Gospodarska rast se umirja, zaradi česar bodo manjši prihodki proračuna, ob tem pa za varčevanje v javnem sektorju ni pravih možnosti. Inflacija ostaja visoka. Posledično narašča pritisk za povišanje plač, ob tem stopnja rasti produktivnosti pada. Narašča zadolževanje, servisiranje dolga pa je povezano z večjim primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance, ki je najvišji v zgodovini samostojne Slovenije. Če bo rast plač preveč prešla produktivnost, za kar je v volilnem letu največja nevarnost, bo to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti, posledično zmanjšanje izvoza in zato dodaten primanjkljaj v plačilni bilanci.

"Z evrom se še ne znajdemo najbolje. Nabor ekonomskih politik, ki jih imamo na voljo, se je zožil in s tem naborom imamo problem primerno ukrepati," meni dr. Mrak. "Morebitne napake so bistveno bolj drage, njihovo odpravljanje pa bistveno bolj dolgoročno."