Zadnji kadrovski vrtiljak

Navadno pred državnozborskimi volitvami, do njih pa je še nekaj mesecev, aktualna politična oblast izkoristi še zadnje možnosti, da na mesta, ki bodo prosta zaradi formalno končanega mandata, imenuje svoje ljudi. Med delovnimi mesti, za katerimi se že ozirajo politični veljaki in vladi naklonjeni kadri, so prosta mesta veleposlanikov in generalnih konzulov - teh bo do jeseni na voljo kar nekaj. Uradni podatki Gregorja Šuca z ministrstva za zunanje zadeve tako razkrivajo, da se bo do konca letošnjega leta izpraznilo deset veleposlaniških mest in dve mesti generalnih konzulov. Pa tudi nekaj sekretarskih, svetovalnih in drugih delovnih mest na veleposlaništvih.

Na ministrstvu za zunanje zadeve je bil že objavljen interni razpis za deset veleposlaniških mest in dve mesti generalnih konzulov. Julija se namreč zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji izteče nekoliko podaljšan mandat veleposlaniku Andreju Benedejčiču v Moskvi, Ernestu Petriču na Dunaju, Tei Petrin v Haagu in Borutu Trekmanu v Bruslju. Rudolf Gabrovec bo delal v Koebenhavnu do konca septembra, Maji M. Lovrenčič Svetek v Bratislavi, Samuelu Žbogarju v Washingtonu, Primožu Šeligu v Kijevu, Dragoljubi Benčina v Berlinu in Iztoku Mirošiču v Londonu pa preneha redni veleposlaniški mandat septembra oziroma oktobra. Že poleti naj bi odšel novi generalni konzul v Trst, predvidoma jeseni pa naj bi dobili novega generalnega konzula v New Yorku.

Podaljšanje mandatov po informacijah z MZZ za zdaj ni predvideno, kar pomeni, da bo vse kadrovske spremembe in postopke za ta delovna mesta izpeljala še Janševa vlada. Samo po sebi ni v tem nič napačnega, če se ne bi že pojavljala resna opozorila, da bo kadrovanje na prosta delovna mesta na veleposlaništvih predvsem nagrada za ljudi, ki so se izpostavljali v Janševi vladi. Matjaž Šinkovec, sedanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, prej direktor Sove in še prej slovenski veleposlanik pri Natu, naj bi po nekaterih informacijah že imel rezervirano vozovnico za veleposlanika v Washingtonu. Ima pa Šinkovec po nekaterih informacijah resno konkurentko za veleposlaniško mesto v ZDA - sedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Za mesto veleposlanika naj bi se potegoval tudi vodja kabineta ministra Aleš Balut, na razpis pa naj bi se prijavili tudi nekateri veleposlaniki, ki so že dlje v notranji službi, med njimi tudi Matjaž Kovačič in Darja Bavdaž Kuret. Šušlja se tudi, da ima Bojan Brezigar, neuradno drugi mož naše diplomacije, trenutno svetovalec zunanjega ministra, dobre možnosti za zaposlitev na mestu generalnega konzula v Trstu, pojavljajo pa se tudi ugibanja, ali bo oktobra Iztoka Mirošiča na veleposlaniškem mestu v Londonu res zamenjal Andrej Rahten, predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in premierov svetovalec za zunanjo politiko. Na špekulacije, ki krožijo v javnosti o posameznih imenih, na MZZ odgovarjajo, da bo predloge za razporeditev diplomatov v predstavništva v tujini pripravila kadrovska komisija, ki jo sestavljajo generalni direktor, generalni sekretar, vodja kabineta, vodja kadrovske službe in predstavnik sindikata slovenskih diplomatov, kaj drugega pa uradno ni mogoče zvedeti.

Sicer pa je zadnji val zamenjav na veleposlaniških mestih potekal v začetku leta 2005, ko je zunanji minister Dimitrij Rupel hotel zamenjati veleposlanika Iztoka Mirošiča v Londonu, ki ga je le tri mesece prej imenoval prejšnji zunanji minister Ivo Vajgl. Uradno se je menda Rupel za menjavo odločil zaradi nepravilnega razpisa, najbrž pa bolj zato, ker je pred odhodom iz Ropove vlade predvidel na tem veleposlaniškem mestu Andreja Logarja. Zaradi pritiskov javnosti je vlada razpis za novega veleposlanika umaknila. Le pol leta zatem pa je moral predčasno zapustiti veleposlaništvo pri EU Ciril Štokelj, ki je bil dolgo časa Drnovškov svetovalec, med počitnicami pa je menda najlažje opraviti takšne zamenjave. Nasledil ga je zet finančnega ministra Bajuka Igor Senčar. In še nekaj imenovanj je nadvse zanimivih. Veleposlanica v BiH je postala Nataša Vodušek, žena novinarja RTV Vladimirja Voduška. Veleposlanik na Hrvaškem je postal človek brez diplomatskih izkušenj Milan Orožen Adamič, sicer kader SDS. Veleposlanik v SČG je postal še en član SDS, Miroslav Luci, ki je bil dotlej državni sekretar v Janševem kabinetu, še prej pa državnozborski poslanec in ptujski župan.

Kadrovanje na diplomatska predstavništva seveda ni le golo strokovno dejanje, ampak je zmeraj zadaj tudi politika. To seveda ni problem, če gre za ljudi, ki so vešči diplomatskega parketa, ki so se že prej gibali v mednarodnih krogih in spletli za interese države koristne vezi, kot so to storili prvi veleposlaniki samostojne Slovenije. Problematično pa je, če velja na zunanjem ministrstvu "kasarniški princip" in vodi pot do pomembnih stolčkov prek "slepe pokorščine" zunanjemu ministru. Zato nekateri opazovalci dogajanj v slovenski diplomaciji in na zunanjem ministrstvu opozarjajo, da je še kako pomembno spoštovati posebna merila, zapisana v zakonu o zunanjih zadevah, in tolmačenje Ustavnega sodišča, po katerem morajo vsi kandidati, zaposleni na MZZ, ali zunanji sodelavci izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv diplomata. Ta med drugim zadevajo diplomatski izpit, določena leta prakse znotraj zunanjega ministrstva itd. Sindikat slovenskih diplomatov zato opozarja, da mora tudi izbor kandidatov potekati v skladu z zahtevanimi kriteriji usposobljenosti in spoštovanja zakonske norme glede izpolnjevanja pogojev za imenovanje v diplomatske nazive. Osnovni kriterij za imenovanje pa je ustrezno poznavanje vsebine, metod dela v diplomaciji in tujega jezika na najvišji ravni. "Sindikat pričakuje, da bo zgornje dosledno spoštovano," pravi Matjaž Kovačič, predsednik Sindikata diplomatov Slovenije, "ne glede na to, katera vlada in kdaj bo imenovala vodje diplomatskih in konzularnih misij. S tem želimo doseči, da bi postali pri izboru prevladujoči strokovni in ne politični ali kakšni drugačni kriteriji. S tem bi naposled dobil ustrezno veljavo specifični diplomatski poklic in bi imela kariera na ministrstvu za zunanje zadeve pravi smisel, kot ga imajo kariere diplomatov v drugih državah. Dejstvo namreč je, da morajo diplomanti, podobno kot poklicni vojaki, vselej kvalitetno opraviti svoje delo, ne glede na to, katera vlada ji v danem času določa neposredne naloge." Kovačič prav tako meni, da "vpoklic" političnih diplomatov ni potreben, saj se je na "poziv za prijavo za premestitve na vodilna mesta v tujini prijavilo dovolj kariernih diplomatov, da bi bilo mogoče opraviti kakovostni izbor brez iskanja pomoči od zunaj".

Lahko se zatakne pri predsedniku republike, ki mora dati zadnji "blagoslov" na imenovanje veleposlanika. Spomnimo, da je v času Bajukove vlade leta 2000 že bil narejen precedens pri imenovanju novih veleposlanikov, saj tedanji predsednik Milan Kučan ni podpisal odloka o odpoklicu petih veleposlanikov, ker je ocenil, da bi bilo smotrno izbiro prepustiti naslednji vladi. O tem, kako potekajo usklajevanja med predsednikovim kabinetom in kandidati ministrstva za zunanje zadeve in katerim merilom bi moral zadostiti kandidat po predsednikovem mnenju, so nam iz njegovega kabineta sporočili, da tem vprašanjem, ki bodo še kako aktualna, namenjajo ustrezno pozornost, vendar pa nam do zaključka redakcije odgovorov niso uspeli posredovati.

Tudi novi kulturniki?

Ne samo veleposlanikom, te dni se mandat izteka tudi trem direktorjem kulturnih ustanov. 28. marca so se končali razpisi za vodilne kadrovske položaje treh javnih zavodov s področja kulture: za ravnatelja SNG Drame v Ljubljani ter direktorja SNG Maribor in direktorja Slovenske filharmonije. Direktorja za obdobje petih let imenuje minister za kulturo, direktorja filharmonije in ravnatelja Drame po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta zavoda, direktorja SNG Maribor pa po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti. Janez Pipan, ki je ravnatelj ljubljanske Drame že od leta 1994, ni ne potrdil ne zanikal, ali se je tudi tokrat prijavil na razpis. Za svoj drugi mandat je bil leta 1998 imenovan pod kulturnim ministrom Jožefom Školčem, zadnjič pa ga je za petletno mandatno obdobje imenovala Andreja Rihter leta 2003. Čeprav je ljubljanska Drama pod njegovim vodstvom doživela preporod, pa se zaradi Pipanovih povezav z LDS, v času predsedniške kampanje je namreč podprl Mitjo Gasparija, pojavljajo ugibanja, ali bi bil Pipan ob morebitni ponovni kandidaturi sploh dovolj sprejemljiv za trenutno vladno garnituro. Čeprav nam je predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo Nina Orel odgovorila, da nam podatkov o prejetih prijavah ne more posredovati, pa so uslužbenke, zadolžene za razpise, pojasnile, da so do prejšnje srede na ministrstvo za mesto ravnatelja prispele tri prijave. Med njimi pa naj ne bi bilo državnega sekretarja Aleksandra Zorna, za katerega se je nekaj časa govorilo, da naj bi bil med sprejemljivejšimi kandidati. Zorn je te govorice zanikal: "Nisem se prijavil, nisem se nameraval prijaviti in se sploh nikoli ne bom prijavil na razpis za ravnatelja SNG. Z razmišljanjem o tej govorici so nekateri vaši kolegi že zaslužili obilne denarce. Trd je ta kruh. Konkurenca je huda! Ampak samo vam sem odgovoril."

Nekoliko manj vprašljivo naj bi bilo ponovno imenovanje direktorjev Slovenske filharmonije in SNG Maribor. Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, ki je direktor od leta 2003, nam je potrdil, da se je prijavil tudi letos. A le dve leti po tem, ko ga je na mesto direktorja imenovala strankarska kolegica Andreja Rihter, je Damjanovič iz SD prestopil v SDS. Novembra lani se je celo govorilo, da naj bi zamenjal direktorja SNG Maribor, Danila Roškerja, proti kateremu je bila takrat sprožena peticija, kjer pa je večina podpisnikov, ki so Roškerja pozivali k odstopu zaradi neurejenih razmer z delovnimi razmerji, ostala anonimnih. Sicer pa je Rošker potrdil, da se je tudi letos prijavil na razpis, ter dodal: "Imam veliko energije in vizijo." Rošker je bil leta 2001 imenovan na mesto direktorja SNG Maribor kot vršilec dolžnosti, pred tem pa je opravljal dolžnosti tehničnega direktorja. Na mesto v. d. direktorja naj bi ga takrat pripeljal Rudi Moge, predsednik sveta zavoda in član LDS, ki naj bi nedavno ob podelitvi mestnih priznanj javno dejal, da ne vidi razloga, da bi zamenjali trenutnega direktorja. Za direktorja SNG Maribor sta do srede na ministrstvo prispeli dve prijavi.