hrvaška / Vrnitev HDZ

Ivo Sanader in Zlatko Tomčić sta konec prejšnjega tedna naredila prve korake proti koaliciji HDZ in HSS, ki naj bi sestavljala ogrodje hrvaške vlade po porazu koalicije Ivice Račana na parlamentarnih volitvah v nedeljo, 23. novembra. Na sestanku na sedežu HSS sta se predsednika dogovorila, da se morajo takoj sestati gospodarski strokovnjaki obeh strank in ugotoviti, ali bi se bilo mogoče dogovoriti za skupen gospodarski program, ki bi ga izvajala nova vlada. Če se bodo uskladili glede petnajstih gospodarskih vprašanj, bodo nadaljevali pogovore o oblikovanju vlade, Tomčić pa je dejal, da za to "obstajajo resne možnosti". Skupini izvedencev za gospodarstvo HDZ in HSS bosta vodila Ivan Šuker in Željko Pecek.

Predsednik HSS je dejal, da se o kadrovskih vprašanjih niso pogovarjali, saj so se strinjali, da je reševanje gospodarskih vprašanj prednostna naloga nove vlade. "Hočemo pokazati resnost pri sestavljanju vlade in menimo, da je gospodarska politika države naša prednostna naloga; o stolčkih se bomo pogovarjali, če bomo dosegli soglasje glede ključnih vprašanj. Koalicija je možna, ni pa obvezna," je sporočil Tomčić in napovedal, da bo njegova stranka, če dogovor s Sanaderjem ne bo mogoč, šla v opozicijo.

Če je združljivost gospodarskih programov edini pogoj za povezovanje HSS s HDZ, je sodelovanje strank zelo možno. Verjetni finančni minister Šuker meni, da "ni ovir za to, da bi se HDZ gospodarsko uskladila s HSS". Da pa idila le ne bi bila popolna, je poskrbel Damir Novotny, član strokovnega sveta HSS in šef stranke v Zagrebu, ki trdi, da je gospodarski program HDZ demagoški. Za primer nezadovoljni HSS-jevci navajajo napoved HDZ, da bo DDV z 22 odstotkov znižala na 20 odstotkov, čeprav avstrijski in nemški krščanski demokrati od njega zahtevali, da se odpove koaliciji s HSP. Potrdil je, da so se pogovarjali, a menda le zato, da bi mu čestitali za zmago na volitvah. Na večkrat ponovljeno vprašanje novinarjev, ali je nazadnje vendarle odpisal Anteja Đapića zaradi pritiskov iz več evropskih središč, je odgovoril, da pogovori še tečejo. Nekateri trdijo, da je več veleposlanikov v Zagrebu izrazilo dvom o primernosti morebitnega koalicijskega povezovanja HDZ in HSP. Ta stranka se je pred kratkim uradno odpovedala ustaški ikonografiji, ki je bila značilna zanjo, vendar ji večina ne verjame, saj so v njenem programu še vedno ksenofobična in nacionalistična stališča, na primer, da je treba "onemogočiti vrnitev vsem Srbom, ki so državo zapustili po osvobodilnih akcijah hrvaške vojske," ali da HSP nasprotuje vsakršnemu nadzoru nad orožjem, kajti hrvaška vojska si mora zagotoviti "potrebno strateško premoč" v regiji.

Sanader je takoj po sestanku s Tomčićem pohitel na sedež svoje stranke, kjer se je sešel še z vodilnimi predstavniki HSLS in DC. Ponudil jim je koalicijo, načelno so jo sprejeli, formalno pa jo morajo potrditi organi obeh strank. O delitvi ministrstev niso govorili. Navzoči predstavniki strank Đurđa Adlešić, Ivan Čehok in Vesna Škare Ožbolt so podpisali pismo podpore Sanaderju, s katerim bo predsedniku Mesiću zagotovil, da je pridobil zadostno večino za sestavo vlade. Dan poprej so ga podpisali predstavniki HDZ, Branimir Glavaš pa je iz Slavonije pripeljal dva predstavnika nacionalnih manjšin Jeneta Adama in Nikolo Maka, da sta storila isto.

Vsekakor je ne glede na to, kakšna bo nova oblast, najpomembnejše, za kakšne gospodarske ukrepe se bo odločila. Že pred volitvami je bilo jasno, da so gospodarski programi možnih oblastnikov le seznami želja, ki jih je mogoče strniti v dve že uveljavljeni - povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje brezposelnosti.

Nastop Račanove koalicije v predvolilni kampanji je bil medel, Vesna Pusić je sama priznala, da koalicija ni znala ustrezno predstaviti niti svojih uspehov. Nekateri trdijo, da je Račan namenoma prepustil oblast Sanaderju in izgubil na volitvah. Ker je guverner Narodne banke Hrvaške Željko Rohatinski pred kratkim opozoril, da je finančni zlom države vse bliže in ker se obetajo nove obtožnice iz Haaga, tem pa se je Račan vsekakor hotel izogniti.

Poleg tega je volilcem krepko pomagal, da so pozabili na vse grozote HDZ-jevske vladavine. Ob redkih soočenjih s Sanaderjem vodja SDP ni niti z besedico omenil pravega ropa, ki si ga je HDZ privoščila pri privatizacij in lastninskem preoblikovanju podjetij, preštevanja krvničk, nacionalistične politike, ki je povzročila popolno osamitev države. Volilcem je pomagal pozabiti, v kakšnem stanju je bila Hrvaška leta 2000, ko je oblast prevzela SDP. Zakaj? Ker z lopovščinami ni obračunal, ampak jih je legaliziral. Ker ni izpeljal obljubljene revizije privatizacije, zakon o nezdružljivosti interesov pa je bil napisan po meri politikov (Sanader je marketinško zelo spretno napovedal novega). Očitno je presodil, da bi bilo opozarjanje na grehe HDZ drezanje v osje gnezdo. Poudarjanju napak prejšnje oblasti se Račan ni izognil zaradi poštenosti kampanje, ampak zato, ker bi pri tem prišla še bolj do izraza mlačnost njegove koalicije. Račan in Sanader sta pravzaprav drug drugemu "krila hrbet".

Kljub vsemu je HDZ zaznamovana z mračno preteklostjo, čeprav si je ugled nekoliko popravila s prisvojitvijo tradicionalno "levih" gesel in ciljev, karšen je na primer vstop v Evropsko unijo. Voda na njen mlin je bila tudi ne dovolj agresivna konkurenca, zato je bipolarizacija volilnega telesa sama po sebi dopuščala eno samo možnost - deklarirano reformirano HDZ.

Neodvisni gospodarski analitiki se večinoma strinjajo, da je najmanj razlik med HDZ in SDP prav pri gospodarskih programih, saj sta si njuna gospodarska programa podobna bolj, kot so jima podobni programi drugih strank. Dr. Željko Lovrinčević z Ekonomskega inštituta v Zagrebu pravi, da bi bila, če bi politiki upoštevali predvsem gospodarske programe, najverjetnejša koalicija HDZ in SDP. Programa teh dveh strank se razlikujeta veliko manj, kot se kateri od njiju razlikuje od na primer programa HSS. Toda Lovrinčević opozarja, da so, kar zadeva delovanje nove vlade, gospodarska vprašanja ta hip obrobna, sporna so ideološka vprašanja oziroma to, kakšno podobo si bo HDZ ustvarila v očeh članic Evropske unije.

Neodvisni ekonomist dr. Dražen Kalogjera je za Novi list dejal, da Sanaderjevi vladi to ne bi smelo povzročati težav glede na to, da je sam Sanader v zvezi s tem naredil že precej, največ v kontekstu približevanja Evropski uniji. "Prepričan sem, da ima reformirana HDZ dovolj moči, da dokaže nasprotno in se otrese negativne podobe, ki jo ima. Največ upanja v zvezi s tem v programu HDZ zbuja odnos do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. To je kakopak pozitivno, toda za pridružitev Uniji je treba izpolniti vrsto pogojev in standardov. Naša ključna težava je tretji pogoj iz maastrichtskega sporazuma, ki govori o tem, da mora biti gospodarstvo države kandidatke dovolj konkurenčno, da se obdrži na trgu Evropske unije. Konkurenčen izdelek in izvoz pa sta naši ključni težavi, toda za zdaj niti HDZ ni ponudila kakega odmika od znanega stabilizacijskega modela, ki je v državi uveljavljen že desetletje in je pravzaprav vzrok vseh naših tegob," je prepričan Kalogjera. Sanader je med kampanjo kot edini Račanov uspeh navedel prav nadaljevanje stabilizacijskega programa HDZ iz leta 1993, toda Kalogjera meni, da se mu s tem pravzaprav ne bi bilo treba hvaliti. Ta program je gospodarstvo stabiliziral tako, da ga je dobesedno omrtvil. Temeljil je na politiki trdnega tečaja, ki je nekaj časa morda imela protiinflacijski učinek, toda za ceno precejšnje upočasnitve razvoja in zmanjšanja konkurenčnosti gospodarstva. Gre za neoliberalni model, ki se mora nujno zadolževati, če se hoče obdržati, skupaj s privatizacijo in z razprodajo državne lastnine pa je povzročil deindustrializacijo, deagrarizacijo in deintelektualizacijo sistema, ki je spodbujal trgovino in uvoz ter zaviral proizvodnjo in izvoz, kot je prepričan Kalogjera.

Poleg gospodarskih načrtov koalicije zbuja največ skrbi to, koliko se je HDZ sploh spremenila. Marsikdo je prepričan, da je samo vprašanje dni, kdaj bo Sanader spustil z verige znane medijske stekle pse, morilce Srbov, vohune, ki so državljanom lezli naravnost v postelje, in podobne gorile. Čeprav je volilna zmaga HDZ pokazala, da se je razblinil mit o Tuđmanu kot večnem arhitektu desnice, saj je Sanader krivoustemu zagorskemu generalu odločneje pokazal hrbet kot nekdanji direktor kumrovške partijske šole (Račan), razlogi za strah ostajajo. V HDZ namreč živi latenten duh nadzora nad mediji, vohunskega preverjanja novinarjev in članov opozicije in odpora do Srbov, ne glede na Sanaderjevo ponudbo, da bi eden od treh njihovih predstavnikov vstopil v vlado.

Kako dolgo bo na oblasti Sanader? Račan pravi, da le kratek čas. Eden od možnih in hkrati eden prvih preskusnih kamnov bo vložitev (morda že januarja) že napovedanih novih haaških obtožnic (najmanj štirih) zoper generale, pa tudi politike z desnice. Druga preskusna kamna bosta svoboda občil in manjšinska politika. Pri obeh, pravi član IDS Damir Kajin, se nam slabo piše, ker ustaštvo vstopa skozi stranska vrata. Manjka samo še zmaga četnikov v Srbiji, pa bo veselje popolno. Predsednik srbskih radikalov Nikolić je namreč že napovedal prekinitev odnosov s Hrvaško in nastanek velike Srbije.