Ruska samurajka

Po volitvah poslancev ruske dume so analitiki dahnili, da bo edini resen tekmec za drugo mesto v boju za predsedniški naslanjač razgrajač Vladimir Žirinovski. Kajti o zmagi Vladimirja Putina že dolgo nihče več ne dvomi, komunisti in demokrati pa so napovedali bojkot predsedniških volitev. Nacionalistični skrajnež je enkrat v preobleki mornarja, drugič v kostumu batmana pel v skoraj vseh novoletnih televizijskih oddajah, a na listi predsedniških kandidatov se ni pojavil. Komunisti so si opomogli od šoka parlamentarnih izgub in izza okopov napovedali novopečenega kandidata Haritonova, s čimer je propadla tudi zamisel opozicije o diskreditiranju volitev z molkom. Predvolilna depresija pod geslom "volitve brez volje" pa se je nadaljevala.

Vsi vodje strank so se samoizključili, najbolj znan politični sponzor oligarh Mihail Hodorkovski je ostal za rešetkami, njegovi kolegi pa v tujini - prostovoljno ali v azilu. Obe vodilni ruski televiziji, državna Rossija in eksdržavna Prvi kanal ORT, sta pripravili "pogovor v živo" s predsednikom - navadni državljani so lahko povprašali Putina o stvareh, ki jih zanimajo. Nobeno vprašanje se ni dotikalo vojne v Čečeniji ali zaprtja Hodorkovskega. Priljubljenost Vladimirja Putina, ki mu naklonjenosti državljanov tudi pred dobro zrežiranim nastopom ni manjkalo, je v javnomnenjskih raziskavah dosegla statistične višave. In tedaj je v ospredje predvolilne apatije, kljub šibki podpori somišljenikov iz Zveze desnih sil, stopila Irina Hakamada z obtožbami o tem, da Putin izvaja državni terorizem, in politični vrtiljak se je zavrtel.

Na moškem polju

Ženska je na ruskem političnem prizorišču redkost. Še več - fenomen. Zadnjo vplivno političarko, dvakrat izvoljeno v Sankt Peterburgu, Galino Starovojtovo so ustrelili na hodniku stanovanjskega bloka, kjer je živela, leta 1998. Čeprav je od umora minilo že šest let, še nihče ni bil kaznovan. Policija je našla domnevne in v kriminalnih krogih dobro znane izvajalce umora, naročniki so ostali skriti v megli nepojasnjenega.

Sama Hakamadova je pomanjkanje žensk v politiki v enem od intervjujev pojasnila z ovirami, ki jim jih postavljajo moški: "Ženske ne zdržijo moške konkurence, moški jih ne spustijo naprej, tudi če so pametne in nadarjene. Sama sem v stranki napredovala, ker imam bolj demokratične kolege. Poleg tega je doseči, da te moški postavljajo na višje položaje, poseben dar, ki ni dan vsaki." Naslednji razlog se po njenem skriva v tem, da ženske ne volijo žensk. "To je paradoks. Veliko žensk podzavestno čuti ljubosumje in glasuje za moške. Seveda ne vse. Moje volivke so višje izobražene, modre ženske. Skupna lastnost mojih volivcev: ljudje, ki razmišljajo. Ker ne obljubljam, česar ne morem izpeljati."

Toda oseminštiridesetletna Hakamadova ni političarka, ki bi igrala na karto ženskih pravic. Anekdota, ki še največ pove o Irininih lastnostih, gre takole: Poslušaj, kdo je ta Hakamadova? - Japonsko poznaš? - Poznam. - Za Hirošimo si slišal? - Slišal. - No, Hakamadova je za dve Hirošimi skupaj.

17 cigaret na dan

Vzdevek po mestu, ki je doživelo jedrsko eksplozijo, si je prislužila ne le z odločnostjo, ampak tudi zato, ker se je rodila v Moskvi ruski učiteljici in japonskemu komunistu, ki je leta 1939 zaradi političnega prepričanja sprejel sovjetsko državljanstvo. Mucuo Hakamada je bil zaprisežen komunist, ki je izhajal iz starega samurajskega rodu in bil pred selitvijo v deželo svojih sanj v domovini večkrat zaprt. Po pravem vojaku, kakor se ga spominja hči, je Irina dobila dekliški priimek, zaradi katerega je imela v Sovjetski zvezi večkrat težave z zaposlitvijo. "Celo tedaj, ko sem našla odlično službo varnostnika na gradbišču, sem morala urejati dokumente pod tujim imenom," se spominja na svojih spletnih straneh. In ko je ruska nogometna reprezentanca izgubila tekmo z Japonsko, so se razgrajači, ki so v središču Moskve po ogledu tekme na velikem zaslonu v svojem "ogorčenju" povzročili večjo škodo, drli: "Dajte nam Hakamadovo! Ubili jo bomo!" Pa čeprav je magistra politične ekonomije na klopeh japonskega stadiona skupaj z Žirinovskim navijala za Rusijo in sploh ne zna japonsko.

Prepričana je, da je človek ustvarjen za garanje. Šele kadar trdo dela, zna uživati v prostem času in malih stvareh. Trikrat poročena mati dveh otrok se je za drugega otroka odločila pri dvainštiridesetih letih, ko je bila že poslanka v ruski dumi in je predsedovala komiteju, ki se je ukvarjal s težavami manjših podjetnikov. Dve leti pred tem, leta 1995, jo je revija Time razglasila za politika 21. stoletja, v začetku devetdesetih let pa je bila podjetnica. Od osemnajstega leta kadi po sedemnajst cigaret na dan in se aktivno ukvarja s športom - tekom, plavanjem ... Pri tem se zdi, da se je čas za njeno telo ustavil, saj je že vrsto let videti enako.

Državni terorizem

Hakamadova je bila tista, ki je pred kratkim opozorila javnost na smrt šestnajstletnega šolarja pri pouku vojaške vzgoje in na to, kako so mestne oblasti poskušale prikriti učiteljevo brezdušno neodgovornost.

Na minulih parlamentarnih volitvah se je napotila v Sankt Peterburg, misleč, da bo mesto intelektualcev, ki je nekoč podprlo umorjeno Galino Starovojtovo, izvolilo tudi njo. Vendar se je zmotila in bila poražena v hudem boju s predsedujočim Dumi Genadijem Seleznjovom.

Ko je začela maraton za predsedniški stolček, ni imela kaj izgubiti osebno ali strankarsko, saj se nobeni od dveh demokratičnih strank ni uspelo prebiti v dumo, zaradi česar je njuno preživetje v prihodnjih štirih letih vprašljivo.

Hakamadovo so čečenski borci ob zajetju talcev v kulturnem domu na moskovski Dubrovki izbrali za pogajalko. In ravno to izkušnjo v imenu sorodnikov talcev, ubitih s plinom, je izkoristila za prvo potezo v predvolilni kampanji in neposredno napadla Putina.

Ker je bila očividka dogajanja, je izjavila, da teroristi po njenem niso nameravali sprožiti razstreliva in da so bili pripravljeni talce izpustiti. Oblasti pa se že od samega začetka niso hotele pogajati s Čečeni in niso kazale interesa za rešitev ujetnikov. Hakamadova je še poudarila, da je Putin osebno ukazal uporabo plina in da je zavajal tuje medije z govorjenjem o neškodljivosti te snovi. Javnost je dodatno opozorila še na to, da ni preživel niti eden od teroristov, tako da prav nobeden ne more pričati o dogodku. "Ta teroristična akcija je pomagala stopnjevati protiteroristično histerijo, nadaljevati vojno v Čečeniji in ohraniti veliko predsednikovo priljubljenost," je zapisala v javnem pismu, ki so ga podprli tudi združeni preživeli talci.

Novinarji so ji po predstavitvi javnega pisma na tiskovni konferenci dodelili nov vzdevek - kamikaze. Uporabo Nord-Osta - ruskega 11. septembra - pa so označili za nepričakovano. Čeprav je bilo veliko bolj presenetljivo pretirano skromno poročanje istih medijev o zajetju talcev ob obletnici dogodka, kot da ne bi bilo prizadetih sedemsto ljudi, od katerih jih je prek sto umrlo na kraju samem.

Hakamadova se je označila za nasprotnico Vladimirja Putina in njegovega sistema in ne za tekmico za drugo mesto s preostalimi kandidati. Omenila je neraziskane eksplozije v moskovskih stanovanjih, za katere je nekdanji medijskih mogotec Boris Berezovski trdil, da so delo oblasti, te pa so človeške žrtve in materialno škodo pripisale Čečenom. "Ni mi všeč cenzura in samocenzura medijev. Ni mi všeč to, da je stranka na oblasti uporabila medije za to, da je zasedla toliko sedežev v parlamentu, da je nehala obstajati kot neodvisna veja oblasti. Ni mi všeč, da se je vlada razdelila na ministrski kabinet in predsednikovo administracijo in da pri tem nihče za nič ne odgovarja. Te stvari marsikomu niso všeč, le vsi se bojijo spregovoriti o tem."

V spopadu s predsednikom drugače od drugih kandidatov ne išče lepih besed in meni, da če ne bo nihče ukrepal sedaj, leta 2008 novih predsedniških volitev sploh ne bo. Kajti že zdaj je ruska demokracija le utvara pod pretvezo strahu, za katerega je kriv nihče drug kot predsednik Putin; po njenem - državni terorist, prestopnik. In po zadnji eksploziji v moskovski podzemni - voditelj, ki ne obvladuje situacije.

Represija in 8 odstotkov

Potem ko so iz osrednjega ruskega volilnega komiteja sporočili, da sta Putin in Hakamadova najdejavnejša zbiralca podpisov za pristop k volitvam, se je za hrbtom ruske samurajke pojavila senca Hodorkovskega, ki bo v skladu z odločitvijo sodišča zaprt vse do 25. marca - predsedniške volitve pa bodo 14. marca. Eden največjih delničarjev naftne družbe Jukos Leonid Nevzlin je sporočil, da bo podprl kandidaturo Hakamadove, seveda tudi finančno. Kolega Hodorkovskega je že lani v začetku procesa zoper Jukos zapustil Rusijo, iz razumljivih razlogov zaprosil za izraelsko državljanstvo in ga kasneje tudi dobil.

Komaj je sporočil svoje namere v zvezi s Hakamadovo, že so mediji nemudoma začeli poročati, da so ruske oblasti začele namenjati posebno pozornost Nevzlinu oziroma njegovi domnevni utaji davkov. Še čez nekaj dni so ruski oblasti za Nevzlinim razpisali mednarodno tiralico. Hakamadova je postopek zoper Nevzlina označila za delo "represivne mašinerije", ki dodatno opozarja, da je zagovarjanje demokratičnih vrednot v sedanji Rusiji nevarno početje.

Zoper samo Hakamadovo v Kremlju za zdaj še niso našli orožja. Pravijo, da nima kaj izgubiti in da jo je težko ustrahovati ali podkupiti. Nimajo niti zakonske podlage za to, da bi ji prepovedali brezplačne nastope v medijih, ki jih predsedniška kandidatka izkorišča za ostro kritiko sedanjih razmer. Najpogosteje nasprotniki Hakamadove zaidejo v poniževanje brez utemeljitev: češ da je razvajena bogatašinja, da zato, ker je ženska, ni primerna za opravljanje takšnih dolžnosti, sicer pa, kakšna ženska sploh je, če se je že trikrat poročila itd.

Najlažje bi bilo se znebiti Hakamadove z zavrnitvijo podpisov, ki jih je že zbrala v podporo svoji kandidaturi. Zato namesto potrebnih dveh milijonov "avtogramov" je zbrala dva milijona in pol. Poleg tega je že večkrat opozorila ruske medije, da so nastopanju sedanjega predsednika v predvolilnem boju namenili mnogo več časa kot ostalim kandidatom. Ni čudno, da je zadnja raziskava javnega mnenja, ki so jo opravili med tri tisoč ruskimi državljani v dvesto naseljih, kaže, da če bi volitve potekale sedaj, bi sedanji predsednik dobil 71 odstotkov glasov, vsi drugi kandidati skupaj pa bi lahko računali na manj kot 8 odstotkov. To pomeni, da so v Rusiji mnogi že začeli pakirati kovčke, če jih nimajo že spakiranih.