Sanje ali resničnost

Kaj bo s pogodbo med Bajukovo vlado in Telekomom o zgraditvi novega omrežja med šolskimi in sorodnimi ustanovami po ustoličenju nove vlade? Predstavniki LDS so že ob podpisu pogodbe v javnost poslali protest, s katerim so opozarjali, da je Bajukova napoved brezplačnega interneta zelo zavajajoča predvolilna obljuba. Vlada, tudi prihodnja, bi morala po pogodbi Telekomu storitve plačevati. "Čeprav se ob tem sklicujejo na evropske ureditve, je očitno, da niti minister Šturm niti njegovi prišepetovalci ne vedo, kako imajo te zadeve urejene v evropskih državah, kajti pristopi so od države do države različni. Za vse pa velja, da jim je jasno, kolikšen je strošek informatizacije raziskovalne in akademske sfere. Tam prav gotovo ne preložijo stroška z enega na drug račun in nato zmagoslavno objavijo, da je sedaj vse zastonj. Natančno to pomeni omenjena pogodba," so v protestu zapisali eldeesovci. Na koncu pa še dodali, da bodo z vsemi pravnimi sredstvi zahtevali razveljavitev pogodbe. Ali je bila to zgolj njihova predvolilna obljuba, bomo videli kmalu po ustoličenju nove vlade.

Seveda razveljavitev pogodbe ni edino, kar se pričakuje od nove vlade. V igri naj bi bilo že nekaj imen za zamenjavo na položaju predsednika uprave Telekoma, kjer za zdaj še vedno suvereno vlada Marjan Podobnik. Ta ob podpisu pogodbe z Bajukom ni mogel iz svoje kože hvalisavca: "Veseli me, da sem lahko izpolnil obljubo, ki sem jo dal ob imenovanju za predsednika uprave Telekoma Slovenije. Z dokončanjem projekta se bomo v Sloveniji na tem področju enakopravno postavili ob bok informacijsko najrazvitejšim državam." Vprašanje je, ali nas bo samo ta projekt resnično pripeljal v bližino informacijskih velikanov, saj bi bilo treba postoriti še marsikaj drugega.

Sicer pa Podobnik sam sebi žaga stolček s potezami, kot je bila nova Telekomova oglaševalska akcija s pomenljivim naslovom "Vse dimenzije nove ekonomije". Podobnik je seveda vse obtožbe zavrnil, spet z izjavami v smislu "čas bo pokazal njihov pravi namen". Telekomova oglaševalska akcija ni bila edina sporna tema v zadnjem času. Pomp okoli obljub o brezplačnem internetu je izkoristil Siol in začel oglaševalsko akcijo "Brezplačno do interneta", kar pa ni imelo nobene zveze s sporno pogodbo, temveč Siol ponuja le brezplačen cede s programi in brezplačno priključitev na internet. Za vse drugo je treba odpreti denarnico. Ali je akcija zavajajoča ali ne, je bolj stvar oglaševalskega razsodišča. Sorodni ponudniki interneta pa vendarle še niso tako napredni kot brezplačni Siol, saj za podobne zadevščine zaračunajo kar okoli 1000 tolarjev.

V zvezi s sporno pogodbo so že bili storjeni prvi koraki. Šolski minister v odhodu dr. Lovro Šturm je poslal okrožnico, s katero vse izobraževalne ustanove od vrtcev do dijaških domov obvešča, da so po novem upravičene do brezplačnega dostopa do ponudnika interneta, ta pa bo še naprej - Arnes. Poleg okrožnice je ravnateljem poslal še nekaj delov pogodbe, predvsem tiste, ki govorijo o tem, kakšne povezave bo dobila posamezna ustanova, od priključkov ISDN do priključkov Ethernet. Preostali členi pogodbe so poslovna skrivnost, ki se objavi, če se s tem strinjata oba, vlada in Telekom. V roke nam je prišel prvi osnutek pogodbe, v katerem se prvih pet členov od tistih, ki jih je javnosti namenil Šturm, razlikuje le slovnično. Bistven je samo popravek, da bo Arnes po šestih mesecih zagotavljal dostop in internetne storitve vsem javnim zavodom s področja šolstva in športa in ne, kot je bilo sprva zapisano, le akademski in raziskovalni sferi.

Kaj je vsebina preostalih členov pogodbe? Med drugim je bil spremenjen denarni znesek, saj naj bi vlada sprva plačevala 235,469.400 SIT, po novem pa je pogodba z davkom vred vredna kar 390 milijonov SIT na leto. Preostali členi pogodbe se nanašajo na nadzor in uporabo zvez in priključkov - pravico do tehničnega nadzora in nadzora nad uporabo vodov ima Telekom - ter na nadzor izvajanja pogodbe -Telekom mora enkrat na letno oddati poročilo vladi. Zanimiv je deveti člen, ki govori o poslovni skrivnosti. Vsa dokumentacija v zvezi s pogodbo je poslovna skrivnost, ki se sme izdati šele s privolitvijo druge strani, pogodbena stranka, ki po naključju izda kakšen podatek samovoljno, pa nosi odgovornost za vso poslovno škodo. Vendar že naslednji člen pravi, da nobena od pogodbenih strank ni odgovorna za kršitev pogodbe, če je kršitev posledica nepredvidenih ali nepričakovanih dogodkov, ki so splošno znani kot višja sila in jih pogodbeni stranki nista mogli pričakovati, preprečiti ali odkloniti. Ali je ta višja sila nova vlada, bomo tako ali tako kmalu videli.

Če bo pogodba obveljala, je Telekom napravil velikanski posel, saj mu bo zgraditev omrežja in petletno uporabo financirala država. V drugem členu pogodbe je jasno zapisano, da je omrežje, ki ga zgradi Telekom, last Telekoma. Poleg tega se z novim letom tudi končuje njegov monopol. Po novem letu bi pri graditvi omrežja - objavljen bi moral biti javni razpis - najbrž naletel na hudo konkurenco. Tako pa bo obdržal petletni monopol nad omrežjem izobraževalnih zavodov. Vprašanje je tudi, ali se bodo ti po petletnem obdobju odločili za novo omrežje.