istra / Težave z "Istrijani"

Uporaba italijanskega jezika v Istri je zgodovinska praksa, ki upošteva večstoletno navzočnost italijanskega prebivalstva na tem polotoku. V vsakdanjem življenju je uporaba italijanskega jezika v Istri ves čas običajna. To velja zlasti za mesta ob zahodni obali, kot so Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj in Pulj. Mnogo manj za mesta v notranjosti Istre, razen redkih izjem, kot sta Buje ali Vodnjan pri Pulju. Vendar so ves čas po drugi svetovni vojni obstajale bistvene razlike v ravni zaščite, ki jo je italijanska manjšina uživala v Sloveniji ali na Hrvaškem. Kljub temu da je bila italijanska manjšina na Hrvaškem številčnejša in so tam imele sedež osrednje italijanske manjšinske institucije, je bil standard zaščite na Hrvaškem nižji. Značilen je primer delovanja italijanskega programa TV Koper/Capodistria. Čeprav je namenjen predvsem gledalcem iz vrst italijanske manjšine, ga na območju hrvaške Istre in Kvarnerja niso nikoli gledali in ga ne vidijo niti danes.

Problemi z uradnim statusom italijanskega jezika so se začeli leta 1994, ko je 30. marca Istrska županija razglasila svoj statut. Po 15 dneh je takratna vlada HDZ zahtevala od ustavnega sodišča, da ugotovi neustavnost v 36. členih od 80., kolikor jih je imel statut. Ustavno sodišče je potem februarja 1995 ugotovilo, da 18 členov statuta ni v skladu s hrvaško ustavo. Med njimi tudi členi, ki so govorili o uporabi italijanskega jezika pred organi lokalne samouprave. V Istri omenjenih členov niso nikoli popravljali ali uskladili z ustavo. Preprosto čakali so. Novi, dejansko pa le delno spremenjeni statut iz leta 1995 so tako uradno potrdili pred dobrim mesecem. Izbira datuma je jasno nakazala tudi pomen tega dejanja v obdobju pred lokalnimi volitvami 20. maja.

Po besedah Damira Kajina, predsednika Istrske županijske skupščine, podpredsednika IDS in poslanca v hrvaškem saboru, "določbe novega statuta praktično niso prinesle nič novega. Dvojezična uporaba italijanskega in hrvaškega jezika je bila v vsakodnevni uporabi že doslej. To velja za občine in mesta, kjer živi avtohtono italijansko prebivalstvo. To so doslej že določali statuti teh mest ali občin, ne pa statut županije. V bistvu županijski statut odpravlja nedoslednost, da italijanskega jezika ni bilo možno uporabljati pri delu županijske samouprave ali njenih upravnih organov. Zanimivo pa je, da je bila uporaba italijanskega jezika dovoljena na sodiščih in da to ni nikogar motilo". Poleg sporne uporabe italijanskega jezika največ prahu dviguje možnost, da se prebivalci Istre opredeljujejo kot "Istrijani." V nasprotju z oznako "Istran" naj bi po mnenju nacionalno "bolj osveščenih" Hrvatov oznaka "Istrijan" namreč izražala neosveščenost za hrvaški etnos in odkrito simpatijo za vse, kar je italijansko.

Domačini, ki se čutijo "Istrijane", bodo take pripombe označili kot popolno neumnost. Zanje lojalnost hrvaški državi ni sporna, sporna pa je pripadnost hrvaški nacionalni ideji, kakršna danes prevladuje na Hrvaškem. Poskus iskanja drugačne poti v razmerah strpnosti do različnih jezikov in narodnosti je po njihovem prepričanju opredeljevanje kot "Istrijan". Vendar aktualna oblast tem idejam ni kaj dosti bolj naklonjena od oblasti Franja Tuđmana. Predsednik hrvaške vlade Ivica Račan je že pred strokovno oceno ustavnega sodišča sprejem statuta označil kot "politično zelo slab, ki škodi Istranom". Njegov strankarski kolega ter podpredsednik sabora Mato Arlović pa je zatrdil, da "je IDS zgolj antipod HDZ". Predsednik hrvaškega sabora in stranke HSS v koaliciji Zlatko Tomčić je celo javno zagrozil, da bodo IDS, če ne umakne statuta, "vrgli iz koalicijske vlade".

Bistvo spora z vlado v Zagrebu najverjetneje ni zgolj v možnosti uporabe italijanskega jezika v županijskih organih v Istri. 20.000 hrvaških državljanov italijanskega rodu pač ni število, ki bi lahko skrbelo vlado v Zagrebu. Možnost uporabe italijanskega jezika lahko postane problem, če se ob tem prične odpirati problem drugih manjšin na Hrvaškem, zlasti srbske. Prisotnost te pa je bistveno številčnejša, politično občutljivejša in za veliko Hrvatov še vedno sporna. Veljavna hrvaška zakonodaj predpisuje zaščito "oseb, ki pripadajo nacionalni ali etnični skupini, ki pomeni pomemben odstotek prebivalstva". Konkretno v številkah to pomeni 8 odstotkov, kar je Srbom doslej zagotavljalo zastopanost v hrvaškem parlamentu. Novi zakon o človekovih pravicah in svoboščinah ter pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti ali manjšin v Republiki Hrvaški je za zdaj še skrbno varovana skrivnost v vladnih predalih, kar je za Hrvaško sicer redkost. Zelo verjetno je njegova usoda odvisna tudi od izidov nedavnega popisa prebivalstva - prvi podatki bodo znani konec tega meseca. Na drugi strani je Hrvaška v času po Tuđmanu sprejela nekaj mednarodnih konvencij, ki urejajo pravni položaj manjšin in človekove pravice. Med temi tudi bilaterarno pogodbo z Italijo o zaščiti italijanske manjšine. Zato ni presenetil odločen odziv uradnega Rima na sporočilo hrvaškega ministrstva za pravosodje, da 10 členov statuta Istrske županije ni v skladu z veljavno zakonodajo.

V hrvaški javnosti ob teh razpravah ni bilo zaslediti nobenega vprašanja ali zahteve po uvedbi dvojezičnosti za hrvaške državljane slovenskega rodu, ki so avtohtoni prebivalci v severnem delu Istre. Po mnenju Damira Kajina "je pri tem najbolj zanimivo, da takih zahtev ne postavljajo sami Slovenci, ki živijo v občinah in mestih na območju ob meji s Slovenijo". Prav Kajin je bil med predlagatelji zahteve, da se v hrvaško ustavo poleg bošnjaške ponovno vnese tudi slovenska manjšina. Obe sta bili pred leti iz ustave brez pojasnila črtani, hrvaška stran pa je takrat to odločitev objavila prav na dan obiska predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška v Zagrebu. Kajin v svoji nameri ni uspel, čeprav ima v saboru absolutno večino Račanova koalicijska vlada šestih strank. Ne glede na to pa po njegovem mnenju "z uporabo slovenščine v Istri ni težav. Živim v Buzetu in v tem delu je uporaba slovenskega jezika v vsakdanjem življenju običajna stvar. S tem v zvezi ne poznam nobenega problema ali incidenta. Kar zadeva uporabo slovenščine v uradnih postopkih, morajo to v posameznih občinah ali mestih določiti tamkajšnji prebivalci v statutih. Menim, da je uporaba slovenščine možna tudi na ravni županije. Res pa je, da stvari niso tako jasne kot v primeru uporabe italijanskega jezika. Pričakujem, da bodo glede tega kaj postorili tudi tisti, ki jim je to v interesu. Torej hrvaški državljani slovenskega rodu."